Nazaj na začetno stran Slavističnega društva Slovenije

Obvestila predsednice


Skok na spletne strani Slovenskega slavističnega kongresa?



Slovenski slavistični kongres 2017


Obvestilo o kongresu 2017



Slavistično društvo Slovenije pripravlja že tradicionalni znanstveni kongres, ki bo 22. septembra 2017 v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani. Letošnja tema bo slovenščina v šolstvu oziroma izobraževanju, zato bomo po plenarnih predavanjih pozornost namenili slovenščini na nacionalnem preverjanju znanja in na maturi.

Vabimo vse častne člane, člane in nečlane sloveniste in slaviste, da se nam pridružite na enodnevnem srečanju. Kotizacija znaša 25 EUR za člane in 35 EUR za nečlane. V kotizacijo so vključeni prigrizki in kava med odmori, ne pa tudi ostali obroki. Učiteljem še sporočamo, da jim bomo za udeležbo na kongresu izdali potrdila, s katerimi lahko uveljavljajo pol točke za napredovanje v naziv.

Ljubljana, junij 2017

prof. dr. Andreja Žele

Aktualno o slovenščini v šolah in izobraževanju nasploh. Enodnevni Slovenski slavistični kongres 2017

Čas in kraj kongresa: 22. september 2017, Filozofska fakulteta UL, Aškerčeva 2

Okvirni razpored

8.00–9.00 Registracija (pritličje FF)

9.00–9.30 Odprtje kongresa – Predavalnica 34 (pritličje FF)

9.30–10.30 Plenarna predavanja – Predavalnica 34 (pritličje FF)

  9.30–9.50 Boža Krakar Vogel: Vseslovenska promocija slovenščine: predstavitev Všečka za slovenščino

  9.50–10.10 Luka Pernek: Slovenščina v kontekstu kulturne vzgoje pri učencih s posebnimi potrebami

  10.10–10.30 Maja Dolinar: Strategije za učence slabše bralce pri pouku književnosti

  10.30–11.00 Čas za razpravo (moderatorka Andreja Žele)

11.00–11.30 Odmor za kavo

11.30–12.30 E-delavnica o uporabi slovarskega portala Fran – Predavalnica 34 (pritličje FF)

12.30–13.15 Delovno srečanje društva oziroma njegovega širšega upravnega odbora – Predavalnica 34 (pritličje FF)

13.15–14.30 Odmor za kosilo

14.30–17.30 Okrogla miza o nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) – Didaktična učilnica FF

  Okroglo mizo vodijo članice PK za slovenščino znotraj Državne komisije za vodenje nacionalnega preverjanja znanja

14.30–16.00 Aktualno o maturi – Predavalnica 34 (pritličje FF)

  14.30–14.45 Klemen Godec: O maturi iz slovenščine na slovenski gimnaziji na avstrijskem Koroškem

  14.45–15.00 Maja Melinc Mlekuž: Pozitivni vidiki zasnove mature v slovenskih šolah v Italiji

  15.00–15.15 Igor Saksida: Razvojne dileme slovenščine na splošni maturi

  15.15–15.30 Irena Velikonja Kolar: Književni pouk pri slovenščini v srednji šoli in esej na splošni maturi

  15.30–15.45 Kozma Ahačič: Razvojne dileme jezikovnega pouka slovenščine in matura

  15.45–16.00 Matej Šekli: Jezikovni pouk pri slovenščini v srednji šoli in razčlemba neumetnostnega besedila na splošni maturi

  16.00–17.30 Čas za razpravo (moderatorka Boža Krakar Vogel)


19.00–21.00 Neformalno družabno srečanje v eni od bližnjih restavracij


PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. PROGRAM JE BIL POSTAVLJEN NA SPLET 27. 6. 2017 IN NAZADNJE POSODOBLJEN 2. 7. 2017.
Referenti, udeleženci okroglih miz in ostali sodelujoči na kongresu z udeležbo na kongresu pristajajo na to, da se njihov nastop na kongresu lahko snema in fotografira ter da se posnetki lahko nato javno objavijo (tudi v promocijske namene) brez avtorizacije in nadomestila.


Medialnost in literatura, november 2016


Medialnost in literatura, mednarodna konferenca Slavističnega društva Slovenije in Slovenskega društva za primerjalno književnost, 24.–25. november 2016, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Zbornik povzetkov (PDF).

Program konference

Četrtek, 24. novembra/Thursday, November 24, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Modra soba/Faculty of Arts, University of Ljubljana, Blue room
8.40–9.00 Registracija/Conference registration
9.00 Pozdravni nagovori z glasbenim nastopom/Opening addresses with singing performance
Red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani/Dean of the Faculty of Arts, University of Ljubljana
Izr. prof. dr. Urška Perenič, organizatorica konference/Organizer of the conference
Boštjan Narat, glasbeni nastop/Singing performance
9.30-10.30: Uvodno predavanje/Keynote lecture
Helmut Schanze: Medialität der Literatur: Gibt es einen 'deutschen Sonderweg' in der Medienwissenschaft?/Medialnost literature: Ali obstaja v medijski znanosti 'posebna nemška pot'?/Mediality in Literature: Is There a 'Unique German Path' in Media Studies?
10.30–11.00 Odmor za kavo z užitnimi črkami/Coffee break with alphabet cookies
11.00 -12.30 Prvo zasedanje/First session
Andrej Košir: How Technology Shapes Media: The Technology View/Kako komunikacijske tehnologije oblikujejo medije: Tehnološki pogled
Mitja Jermol: The Impact of Digital Openness and Emerging Technologies on Media, Education, Science, and Culture/Vpliv digitalne odprtosti in novih tehnologij na medije, izobraževanje, znanost in kulturo
Janez Strehovec: Remediirati besedilo, film in video igre/Remediating Text, Film, and Video Games
Moderator sekcije/Session chair: Miran Hladnik
12.30–13.30 Drugo zasedanje/Second session
Peter Scherber: Vilém Flusser und der Paradigmenwechsel zur Internetkultur/Vilém Flusser in paradigmatski obrat v kulturi interneta/Vilém Flusser and the Paradigmatic Turn in Internet Culture
Miran Hladnik: Nesporazumi z medijem/Misunderstandings Caused by Media Change
Moderator sekcije/Session chair: Janez Strehovec
13.30–15.00 Kosilo/Lunch break
15.00-16.00 Tretje zasedanje/Third session
Matija Ogrin: The Transition from Manuscript to Printed Book: Stages, Opportunities, and Obstacles as Exemplified by Early Modern Slovenian Literature/Prehod od rokopisne k tiskani knjigi: Stopnje, možnosti in ovire ob primeru starejšega slovenskega slovstva
Aleksander Bjelčevič: Verz in proza v pisnem in ustnem mediju/Vers and Prose in Written and Oral Media
Moderator sekcije/Session chair: Peter Scherber
16.00–17.00 Četrto zasedanje/Fourth session
Željko Uvanović: Kathrin Röggla as the Intermedial, Multimedial and Transmedial Queen of Contemporary German Literature/Kathrin Röggla kot intermedialna, multimedialna in transmedialna kraljica sodobne nemške literature
Vanesa Matajc: The Testimonial Graphic Novel: Verbal and Visual Narrative Strategies of Testimonial Discourse/Pričevanjski grafični roman: Verbalne in vizualne pripovedne strategije pričevanjskega diskurza
Moderator sekcije/Session chair: Aleksander Bjelčevič
17.00–17.10 Odmor za kavo/Coffee break
17.45–18.15 Vodeni ogled po razstavi Pionirji računalniške umetnosti/Guided tour of the exhibition Pioneers of computer art
19.30 Večerja/Dinner


Petek, 25. novembra/Friday, November 25, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Modra soba/Faculty of Arts, University of Ljubljana, Blue room
09.30 -10.30 Prvo zasedanje/First session
Mateja Pezdirc Bartol: Vpliv medijev na oblikovanje/dojemanje prostora in časa v sodobni slovenski dramatiki in gledališču/Media Influence on Shaping and Understanding Space and Time in Contemporary Slovenian Plays and Theater
Tomaž Toporišič: Intermedia Nomadism of Textual and Performative Arts/Medmedijsko nomadstvo besedilnih in uprizoritvenih praks
Moderator sekcije/Session chair: Igor Koršič
10.30–12.00 Drugo zasedanje/Second session
Klemens Gruber: Kinofizierung der Künste/Kinofikacija umetnosti/The Cinematization of Art
Igor Koršič: Železo in sanje: Medij in umetnost v filmu/Iron and Dreams: On Technology and Art in Film
Gabrijela Lučka Gruden: Radijski jezik: Intimni dialog z nevidnim/Radio Language: An Intimate Dialog with the Unseen
Moderator sekcije/Session chair: Andrej Leben
12.00–12.15 Odmor za kavo/Coffee break
12.15–13.45 Tretje zasedanje/Third session
Jurij Bon, Urška Perenič, Indre Pileckyte, Grega Repovš: Reading poetry from paper versus screen: Behavioral study/Branje poezije na papirju in zaslonu: Vedenjski eksperiment
Andrej Leben, Dominik Srienc: Novi mediji in sodobna literarna praksa koroških Slovencev/ New Media and Contemporary Literary Practices of Carinthian Slovenes
Timothy Pogačar: The Emigré Press in the Digital Age: The Case of the Slovene-American Periodical Prosveta/ Izseljenski tisk v Ameriki v digitalni dobi: Slovensko-ameriški časopis Prosveta
Petra Jordan: Slovenski klasiki na družabnih omrežjih/Slovene Classics and Social Media
Moderator sekcije/Session chair: Igor Koršič
13.45 Zaključek in kosilo/Concluding remarks & Lunch


Slovenski slavistični kongres 2016



Iz jezika v jezik: Slovenski slavistični kongres 2016
Calaméo

Slavistično društvo Slovenije pripravlja že tradicionalni znanstveni kongres, ki bo 23. septembra 2016 v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani. Letošnja tema bo slovenščina v prevodih, zato bosta po plenarnih predavanjih izvedeni dve prevajalski delavnici, ena za študente in ena za učitelje, prevajalce in ostale.

Vabimo vse častne člane, člane in nečlane sloveniste in slaviste, da se nam pridružite na enodnevnem srečanju. Učiteljem še sporočamo, da jim bomo za udeležbo na kongresu izdali potrdila, s katerimi lahko uveljavljajo pol točke za napredovanje v naziv.

Ljubljana, 28. 6. 2016

prof. dr. Andreja Žele

Iz jezika v jezik: slovenščina v prevodih. Slovenski slavistični kongres 2016

Čas in kraj kongresa: 23. september 2016, Filozofska fakulteta UL, Aškerčeva 2

Okvirni razpored

8.00–9.00 Registracija (Registracija bo mogoča tudi med kongresnim dogajanjem.)

9.00–9.30 Pozdravni nagovori

9.30–9.45 Odmor za kavo

9.45–10.45 Predavanja

   Vanesa Matajc: Svetovna in slovenska književnost v slovenskem jeziku v gimnazijskih berilih

   Marija Zlatnar Moe: Koliko Hamletov pravzaprav imamo: primerjava šestih slovenskih prevodov

   Đurđa Strsoglavec: Prevodna slovenščina – skrbna mati ali zlobna mačeha?

10.45–11.15 Čas za diskusijo po predavanjih

11.15–11.30 Odmor za kavo

11.30–13.00 Občni zbor; potrditev članov UO, potrditev novih častnih članov in napoved načrtovanih vsebin za leto 2017

13.00–15.00 Čas za kosilo

15.00–18.00 Prevajalski delavnici (vzporedno)

   Marija Zlatnar Moe: Spremenjeno s prevodom: zakaj so prevodi istega besedila tako različni?

   Lidija Rezoničnik in Nina Zavašnik: Prevajalska delavnica za študente

19.00–21.00 Srečanje na Tomšičevi 12, kjer ima sedež Društvo slovenskih književnih prevajalcev; podelitev priznanj in pogostitev.


Novo v Slavističnem društvu


Izjava za slovenščino in internacionalizacijo visokega šolstva





Izjava za slovenščino in internacionalizacijo visokega šolstva, s katero deset podpisnikov z ljubljanske, mariborske, koprske in novogoriške univerze, SAZU, Slavističnega društva Slovenije ter drugih organizacij poziva Rektorsko konferenco Republike Slovenije in rektorje slovenskih državnih univerz, naj iz Novele Zakona o visokem šolstvu umaknejo 1. člen, ki se nanaša na učni jezik.

Spoštovani rektorji in člani RKRS, skrb za slovenski jezik je mnogo več, kot površno piše v predlogu Izjave Rektorske konference Republike Slovenije glede slovenskega jezika na univerzah. Ne gre le za vprašanje slovenskega jezika kot učnega jezika in sporazumevanja v slovenskih univerzitetnih predavalnicah, ne samo za vprašanje "slovenskega znanstvenega besednjaka", ampak je to, kar odpira sprememba 8. člena zdaj veljavnega Zakona o visokem šolstvu, tesno povezano s slovenstvom, ki ga je Trubar preroško določil z našim "stati inu obstati". Gre za ontološko vprašanje (naše) stvarnosti in slovenstva "tukaj in sedaj", ki odloča o slovenski prihodnosti. Predlagana Izjava izraža globoko in usodno nerazumevanje (slovenskega) jezikovnega vprašanja, njegovih vzrokov in načel - jezika ne obravnava v celoti, pozablja na njegovo bistvo in se o njem izreka enostransko. Jezik je naša misel, je ontološko vprašanje.

Jezik je tudi moralno in etično vprašanje, naš odnos do drugih in do sebe, je sestavni del naših moralnih vrednot, s katerimi se predstavljamo v globalni skupnosti. Slovenskega jezika na slovenskih univerzah zato ne smemo podrediti ekonomskim zahtevam in zlorabi načela avtonomije univerz. To pa zahteva opredelitev obveznosti RK RS (ne pa skrbi rektorjev, kot je to nerodno zapisano v predlogu Izjave). Javne univerze in tiste, ki se kot na pol privatne vzdržujejo z državnimi koncesijami, imajo obveznost do slovenščine kot učnega jezika in uradnega jezika te države, ponudba poučevanja v tujih jezikih pa deluje po drugem, dopolnilnem principu.

Kako in na kak način RK RS skrbi za razvoj slovenskega jezika? Tako da ga izrinja iz slovenskih predavalnic? Tako da sili slovenskega študenta poslušati slovenskega predavatelja v angleščini? Tako da ne spoštuje zakonov (Zakona o javni rabi slovenščine, resolucije o Nacionalnem programu za jezikovno politiko, Firenške resolucije o rabi jezika pri univerzitetnem poučevanju in raziskovanju)? Tako da ignorira ustavo in temeljne pravice državljanov Slovenije? Tako da ukinitev slovenskega jezika opravičuje s skrbjo za kakovost in internacionalizacijo?

Sedanji 8. člen omogoča vse, kar je za mednarodno sodelovanje in vpetost slovenskih univerz v skupni univerzitetni prostor potrebno. Dovoljuje predavanja v angleščini (tujem jeziku), kadar imamo: (1) skupne študijske programe, (2) gostujoče predavatelje, (3) večje število tujih študentov, (4) študijske programe tujih jezikov in književnosti, (5) vzporedna slovenska in angleška (tujejezična) predavanja. Sedaj veljavni 8. člen Zakona o visokem šolstvu ne prepoveduje rabe tujih jezikov na slovenskih univerzah, ampak glede angleščine določa to, kar je tudi temeljno sporočilo Firenške resolucije iz leta 2014, v kateri EFNIL (European Federation of National Institutions for Language) sporoča:

(1) Težnja po rabi angleščine namesto standardnih jezikov različnih držav v univerzitetnem poučevanju in raziskovanju omejuje področja teh jezikov in njihov razvoj ter tako ogroža jezikovno pestrost Evrope;

(2) ENFIL svari pred rabo reduciranih različic angleščine kot prevladujočega ali izključnega sredstva pri poučevanju, saj to razvrednoti druge jezike in postopoma povzroči, da so čedalje bolj neprimerni za znanstveno razpravo; angleščina naj bi bila le dodatni način za dokazovanje pomembnosti trditev in ugotovitev;

(3) ENFIL najodločneje poziva akademske in politične organe v neangleško govorečih državah Evrope, naj spodbujajo učitelje in študente k rabi lastnih nacionalnih jezikov pri raziskavah in študijah.

RKRS ne pozna dobro evropske jezikovne politike. Znanje tujih jezikov ne pomeni poučevanja v tujem jeziku! RKRS se naj zavzema za kvaliteten študij, raziskovanje in take delovne pogoje, da bodo slovenski raziskovalci imeli primerljive možnosti v tekmi z evropskimi in svetovnimi kolegi. In kaj se bo zgodilo, če kljub sesutju slovenskega jezika na slovenskih univerzah ne bo nič več kvalitetnih tujih predavateljev in nič več tujih študentov? Bodo rektorji, ki si danes prizadevajo za tako anglifikacijo slovenskih univerz, za to prevzeli odgovornost? Pred zgodovino in Slovenci (če bomo preživeli - uničujemo se namreč sami, ne Evropa ne svet takega jezikovnega odpadništva od nas ne zahtevata)!

RK RS naj zahteva od države vzporedna slovenska in angleška oz. tujejezična predavanja, kar je praksa v urejenih državah Evropske unije. Slovenska rektorska konferenca si naj prebere določila in priporočila npr. nemške rektorske konference glede rabe jezika na univerzah in poučevanja ter predavanja v materinščini. Tudi Nemci izhajajo iz internacionalizacije, a jih je vendar že srečala pamet, saj so ugotovili, da je za kvalitetno izobraževanje potrebno obdržati materinščino na vseh stopnjah študija. Znanje je najprej potrebno pridobiti, šele nato ga lahko širiš in se primerljivo vključuješ v svetovni prostor. Pridobivanje kvalitetnega znanja pa je najtesneje povezano s predavanji v materinščini. Nemci jo vračajo na svoje univerze - takšna so namreč priporočila nemške rektorske konference glede rabe jezikov na nemških univerzah z vidika internacionalizacije. Osnovno stališče: brez nemščine ne gre, niti na doktorskih študijih niti pri znanstvenih publikacijah; angleščine ne znajo ne študenti ne učitelji dovolj dobro, da bi bila zagotovljena kakovost; za tuje učitelje/študente je obvezno učenje nemščine itd. Dokument izhaja iz internacionalizacije in se dotika vseh vprašanj študentov. Ugotavlja se, da ima študij v tujem jeziku (v angleščini?!) prednosti in slabosti. Zaradi ugotovljenih slabosti se priporoča, da je študij na prvi stopnji samo nemščina, na drugi stopnji pa tuji jezik le, če je zagotovljen tudi vzporedni študij v maternem jeziku. Na doktorskem študiju, kjer je tudi več tujih študentov, se od doktoranda pričakuje/zahteva, da se nauči nemško in da posluša tudi predavanja v nemščini. Doktorandi naj bi bili sposobni sporazumevati se v nemščini, tj. pridobiti osnovno znanje nemščine. Z vstopnimi pogoji na študij je določeno, kaj morajo (tudi jezikovno) znati. Zanimiv pa je tudi predlog, da morajo vsi študijski programi imeti predmet Tuji jeziki.

Ali je slovenska RK RS sposobna takega preskoka in takega razmišljanja? Ali pa bo vztrajala pri jezikovnih zablodah in tvegala, da se bo znašla na smetišču zgodovine (ne bi želeli, da v družbi nemškutarjev ali iliristov 19. stoletja, jugoslovenarjev, skupnih jeder in podobnih zablod iz preteklosti)?

Jezikoslovje je znanost in z njo se naj ukvarjajo tisti, ki to znanost razumejo. Raziskovanje življenja jezikov je znanstvena disciplina, ki jo zaupajmo znanstvenikom. Ali kot je zapisal akademik Janez Orešnik: lahko sicer razpravljamo, ali je 2 + 2 bližje 3 ali 5, vendar bo na koncu potrebno verjeti matematiku, ki ve, da je to 4. Spoštovani rektorji in člani RK RS, nihče ne nasprotuje, da "razpravljamo" o tem, ali bi zgornji račun v primeru slovenščine lahko bil bližje 3 ali bližje 5, vendar pa je o tem, da je natančno 4, že ugotovila jezikoslovna veda in njej morate verjeti. Vsi se na vse seveda ne moremo spoznati, čeprav se zdi, da je pri odločanju o anglifikaciji slovenskih univerz (glede rabe učnega jezika) tudi to mogoče.

8. člen Zakona o visokem šolstvu je meja, ki je glede rabe slovenskega jezika na slovenskih univerzah ni mogoče prestopiti. Omogoča vpetost naših univerz v evropski in svetovni prostor, omogoča, kdaj je tujejezično (angleško) predavanje možno in predpisuje ter zavezuje državo, da v skrbi za našo vpetost v evropski in svetovni univerzitetni prostor zagotovi tudi vzporedna tujejezična predavanja. Usmerimo svoje moči v to, kar nam zakoni in Ustava RS omogočajo, prizadevajmo si, da bo država zagotovila vzporedna predavanja v slovenskem in tujem jeziku (kot npr. na Danskem), razumimo vse razsežnosti rabe materinščine v slovenskih univerzitetnih predavalnicah, zavedajmo se ontološkega in moralno-etičnega vprašanja slovenskega jezika.

Skrb za jezik in kulturo bi morala biti res skrb vseh. RK RS se je na to spomnila šele ob uvajanju angleščine v slovenske univerzitetne predavalnice. V predlogu Izjave ni argumentov, ki bi prepričali in upravičili nadomeščanje slovenščine z angleščino na slovenskih univerzah. Povsem nepotrebna in neumestna pa je v predlogu Izjave slabšalna oznaka (zbadljivka, zmerljivka?) "samooklicani pokrovitelji slovenskega jezika in kulture". Tisti, ki smo strokovno pristojni za jezikovna vprašanja (akademiki, Zoisovi nagrajenci, predavatelji in raziskovalci slovenskega jezika, predsedniki stanovskih in drugih /kulturnih/ društev), smo torej "samooklicani pokrovitelji"? Pri tem pa se pojavlja tudi misel, da je na RK RS nedržavna (vendar ne privatna) univerza državnim univerzam narekovala svoj pogled na angleščino kot učni jezik na slovenskih univerzah - RK RS in posledično tudi ministrici za visoko šolstvo pa je prišlo tako stališče zelo prav pri spreminjanju sedaj veljavnega 8. člena Zakona o visokem šolstvu. To pa je dokaz, da je govorjenje o ohranjanju slovenščine kot učnega jezika le fraza, v resnici pa gre za barantanje s slovenščino zaradi pomanjkanja javnih sredstev za izobraževanje.

Pri takem barantanju ne moremo in ne želimo sodelovati, zato kot slovenski znanstveniki, raziskovalci, nekateri med nami jezikoslovci, slovenisti in slavisti, odločno zavračamo predlog Izjave in hkrati pozivamo rektorje in člane RK RS, da začnemo reševati to vprašanje pri glavi - od resorne ministrice in države moramo zahtevati spoštovanje Ustave RS, Zakona o javni rabi slovenščine, resolucije o Nacionalnem programu za jezikovno politiko, Firenške resolucije in upoštevanje evropske jezikovne politike; doseči je potrebno primerno financiranje slovenskega visokega šolstva in vzporedna predavanja v slovenskem in tujem jeziku na področjih, za katere bo stroka ocenila, da je to potrebno.

S spoštovanjem,

prof. dr. Marko Jesenšek, redni profesor za slovenski jezik FF UM, prorektor Univerze v Mariboru, Zoisov nagrajenec za vrhunske dosežke na področju slovenskega jezika;

prof. dr. Silvija Borovnik, redna profesorica za slovensko književnost FF UM, članica DSP;

doc. dr. Zoran Božič, profesor slovenščine na ŠCNG, predavatelj na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, predsednik Komisije za kulturo, šolstvo, znanost in šport Državnega sveta;

prof. dr. Dean Komel, redni profesor za sodobno filozofijo in filozofijo kulture FF UL in znanstveni svetnik na INR;

prof. dr. Boža Krakar Vogel, redna profesorica za didaktiko slovenščine FF UL;

akademik Janez Orešnik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti;

doc. dr. Marcello Potocco, predstojnik Oddelka za slovenistiko UP FHŠ, pesnik in član DSP;

mag. Majda Potrata;

izr. član SAZU prof. dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, redni profesor za primerjalno jezikoslovje FF UL in tajnik II. razreda za filološke in literarne vede SAZU;

prof. dr. Andreja Žele, predsednica Slavističnega društva Slovenije, redna profesorica za slovenski knjižni jezik FF UL in znanstvena svetnica na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU


Izjava za javnost Slavističnega društva Slovenije ob peticiji Za vsestranski razvoj slovenskega jezika



Malomarščina, sprenevedavost, kompromisarstvo in neverjetna servilnost … in to na račun slovenskega jezika!

Današnji poskusi v Predlogu o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, kako zmanjšati veljavo lastnega jezika, se zdijo z vidika celotnega demokratičnega svobodomiselnega sveta naravnost neverjetni. Predlagatelji novele o spremembi Zakona o visokem šolstvu želijo spremeniti dosedanji 8. člen, ki govori o rabi jezika v našem visokem šolstvu. Predlog spremembe predvideva, da bi slovenski profesorji na slovenskih državnih univerzah slovenskim študentom z denarjem slovenskih davkoplačevalcev predavali v tujem (tj. angleškem) jeziku. S takšnimi težnjami in ravnanjem se brez sramu odpovedujejo slovenskemu jeziku in ga vračajo na raven, ki jo je imel v začetku 19. stoletja.

Neverjetno se zdi, kako se sami trudimo zmanjšati vrednost lastnega jezika in s tem postati čim manj opazen in nemoteč člen Evrope. Očitno se še vedno premalo jasno zavedamo tega, česar so se naši predniki zelo dobro – del Evrope smo bili, smo in bomo, kot samostojni narod pa se moramo stalno potrjevati z lastnim jezikom, kulturo in zgodovino. Naša spozaba je šla zdaj že tako daleč, da smo priča, kako lahko Univerza sama sebi počasi in vztrajno ruši temelj, na katerem je bila pred skoraj sto leti ustanovljena, in ta temelj je seveda poučevanje v slovenskem jeziku tudi na najvišji stopnji izobraževanja.

Podpisniki te izjave predlagamo, da dosedanji veljavni 8. člen Zakona o visokem šolstvu pustimo nespremenjen, če ga že ne moremo ali pa nismo sposobni izboljšati v prid slovenskega jezika.

Ljubljana, 30. maj 2016

Podpisniki Izjave za javnost:

prof. dr. Andreja Žele (Andreja.Zele@ff.uni-lj.si), predsednica Slavističnega društva Slovenije, predavateljica na Oddelku za slovenistiko FF UL

prof. dr. Marko Jesenšek (marko@jesensek.si), dobitnik Zoisove nagrade za izjemne dosežke v znanosti in raziskovanju na področju slovenskega jezika, predavatelj na Oddelku za slovenistiko FF UM

prof. dr. Marko Snoj, izredni član SAZU (marko@zrc-sazu.si), predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, tajnik Razreda za filološke in literarne vede SAZU


Peticija Za vsestranski razvoj slovenskega jezika


Izjava Slavističnega društva Slovenije (26. maj 2016)

Vsi, ki nam je mar za boljši in hitrejši razvoj slovenščine na vseh področjih, protestiramo proti očitnemu zapostavljanju lastnega jezika v visokem šolstvu. Ugotavljamo, da v smer slabšanja položaja slovenščine kot učnega jezika vodijo tudi predlogi noveliranja zakona o visokem šolstvu. Dvoumnosti glede opredelitve jezikovnega izvajanja nekaterih študijskih programov in predlagane razširjene možnosti za izvajanje študijskih programov v tujem jeziku brez natančnih pogojev in zagotovil za izvajanje vsebinsko in formalno primerljivih študijskih programov v slovenščini pomenijo krnjenje strokovnih vsebin v slovenščini in s tem onemogočanje njihove dostopnosti v slovenščini sploh.

Ob sprejemanju Predloga o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu opozarjamo, da členi, ki obravnavajo učni jezik, zanemarjajo nujnost kontinuiranega razvijanja večfunkcijskosti slovenščine, ki pa je osnovni pogoj za njen nemoten celovit nadaljnji razvoj.

Red. prof. dr. Andreja Žele, predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije



VABILO na KARIERNI DAN SLOVENISTOV IN SLAVISTOV, ki bo potekal v sredo, 13. 4. 2016, na Filozofski fakulteti, v predavalnici Tobačna 1 (Tobačna ulica 5).


Poslovni poročili društva za leto 2014 in 2015



Karierni dan slovenistov. Študentska sekcija Slavističnega društva Slovenije v sodelovanju s Kariernimi centri Univerze v Ljubljani. Urednici e-brošure: Lidija Rezoničnik in Nina Zavašnik. Oblikovanje: Duša Race. Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana, 15. aprila 2015  


Karierni dan slovenistov
Read more publications at Calaméo

Vabilo k sodelovanju na mednarodni konferenci



Slovensko društvo za primerjalno književnost, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani vabijo na mednarodno konferenco z naslovom Medialnost in literatura, ki bo 24. in 25. novembra 2016 v Ljubljani (FF).


O konferenci
Po preteku dobrih oz. skoraj 50 let od izida knjig The Gutenberg Galaxy (1962), Understanding Media (1964) in The Medium is the massage (1967) verjetno najbolj popularnega medijskega in literarnega teoretika Herberta Marshalla McLuhana, ki so bile, na kratko, usmerjene k premisleku o tem, kako različni mediji (od pisave prek tiska do novejših elektronskih medijev) vplivajo na naš način razmišljanja, na vsebino in različne vidike oblikovanja medijskih ponudb, je morda tudi v slovenski, sodobni in medijsko usmerjeni literarni vedi čas za (po)nov(en) premislek o razmerju med literaturo in medijem, o medialnosti literature. V sredini 80. let, torej ravno pred tridesetimi leti, je nemški literarni in medijski teoretik Friedrich Kittler objavil knjigi Aufschreibesysteme in Gramophone Film Typewriter (1985; 1986), s katerima je ponovno podvrgel premisleku vpliv medijskotehnoloških inovacij na posredovane vsebine, na njihove učinke na individualni in družbeni ravni, na psihološkem in sociološkem nivoju. Premišljal je o digitalnih medijih. Čeprav je med omenjenima avtorjema precejšen časovni razmik, prav tako konceptualne razlike in je nekaterim stališčem mogoče očitati redukcionizem, sta njuni misli tudi v digitalni dobi provokativni in aktualni, o čemer ne nazadnje pričajo ponatisi nekaterih izmed naštetih del od sredine 90. let prejšnjega stoletja.
Vprašanje glede razmerij med področjem medijskih tehnologij in kulturnim področjem, katerega sestavni del je tudi literatura, ponuja več možnih premislekov. Zanima nas, kako je obstoječa mreža tehnik spremenila in kako v digitalni dobi spreminja načine zapisovanja, shranjevanja, posredovanja in tudi obdelave jezikovnih sporočil, katerih kulturnih tehnik oz. sistemov zapisovanja vse se literatura poslužuje, kakšni so odnosi med kulturnimi tehnikami zapisovanja in sprejemanja vsebin. Zaobseči želimo vse faze v kulturno-tehnološkem razvoju, kar pomeni, da nas zanimajo različne oblike medialnosti: od oralnosti prek pisnosti do različnih vrst elektronskih in digitalno podprtih sistemov zapisovanja literarnih besedil.
V odvisnosti od medijev in kulturnih tehnik nas zanimajo različne pojavne oblike literature, ki so povezane z različnimi materialnimi nosilci in vključujejo različne fikcijske žanre. Ko gre za področje tiskanih medijev, to še zdaleč niso samo knjige, ampak tudi rokopisi, časopisi, zvezki, koledarji, letaki ipd. Na področju novejših medijev je predvsem mišljena obravnava radijskega in televizijskega medija s poudarkom na fikcijskih žanrih radijske igre, televizijske igre in televizijske nadaljevanke, ki vsaj znotraj domače literarne vede doslej niso bili deležni zadostne pozornosti in se v širših okvirih (če omenimo samo razmeroma svežo številko revije SPIEL, ki je eden od osrednjih strokovnih časopisov za področje empirične literarne vede in se loteva radijskega medija) očitno vračajo v obravnavo.
Ker je medialnost literature v odvisnosti od razpoložljivih kulturnih tehnik, nas prav tako zanima, kako se je skozi zgodovino in kako se še literatura v izraznem in vsebinskem smislu, v načinih oblikovanja in predstavljanja nanaša na različne medije in kako jih tematizira (npr. ustnost/oralnost, pisnost, avdiovizualnost). Zanima nas, kako je z literaturo in njeno medialnostjo v dobi interneta kot hibridnega sistema in kako se v literaturi med sabo mešajo in povezujejo različni mediji in različne oblike medialnosti.
Zadnje, vendar ne najmanj pomembno, je vprašanje o učinkih, ki jih imajo medialne značilnosti literature na branje oz. vsakršno vrsto sprejemanja literarnih del (npr. nevroznanstvena obravnava učinkovanja). Zadana si tema, ki je osrediščena na medijskotehnološki vidik literature, kliče po obravnavi s humanistično-družboslovnega in naravoslovno-tehničnega vidika.
Predstavitev referata traja največ 20 minut. Na voljo bo računalnik s projektorjem. Uradni jeziki konference so poleg slovenščine še angleščina, nemščina in drugi jeziki z zagotovljenim prevodom v slovenščino. Prijave prek e-naslova vodje konference zbiramo kot povzetke referatov (do 250 besed) do 30. 3. 2016. Pripisati je treba ime avtorja, ustanove, e-naslov in kratek življenjepis (od 3 do 5 vrstic). Število referentov je omejeno. Avtorji izbranih referatov bodo obveščeni po e-pošti v roku 15 dni. Predvidena je tudi objava referatov s predhodno recenzijo.

dr. Urška Perenič, vodja konference
Kontaktna naslova:
urska.perenic@gmail.com
urska.perenic@ff.uni-lj.si


Posvet o maturi - e-zbornik prispevkov


V Slavističnem društvu Slovenije smo pripravili e-zbornik člankov s posveta o slovenščini na splošni maturi, ki je v organizaciji ZD SdS potekal 18. decembra 2015 v Veliki sejni dvorani MOL.
Na tej povezavi so dosegljivi prispevki skoraj vseh sodelujočih na posvetu, ki ga je moderirala Boža Krakar Vogel.
Hotimir TIVADAR v svojem prispevku piše o mestu slovenščine doma in po svetu ter specifičnosti slovenske mature.
Zoran BOŽIČ je pripravil poročilo s posveta Državnega sveta o maturi. Gl. http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005404.html
Boža KRAKAR VOGEL opisuje temelje koncipiranja maturitetnega izpita iz slovenščine, aktualne primanjkljaje v literarni in kulturni razgledanosti maturantov ter v zaključku prispevka podaja predlog za preverjanje širše literarno-kulturne razgledanosti, ki bi se lahko zgodila s preoblikovanjem pisnega dela izpita iz književnosti.
Darinka AMBROŽ piše o povezanosti tematskega sklopa iz slovenščine na maturi s pomenom in cilji pouka književnosti skozi celotno vertikalo učenčevega izobraževanja.
Sonja STARC piše o kakovosti jezikovnega znanja na maturi ter o slovenščini kot J2 na splošni maturi na Obali in v Prekmurju.
Janez DULAR je pripravil pregled razvoja preverjanja znanja slovenskega jezika na maturi od težavnih začetkov do sedanje oblike razčlembe neumetnostnega besedila.
Brane ŠIMENC piše o sistemu ocenjevanja slovenščine na splošni maturi, zlasti o tem, kako se ocenjevalci usposabljajo za svoje delo.
Po sklopih, ki so obravnavali književnost, jezik in ocenjevanje, je tu še vsebinski sklop o alternativnih in novih pristopih k slovenščini na splošni maturi, v katerem so trije prispevki.
Sonja ČOKL predlaga spremembe pri ocenjevanje eseja na splošni maturi, saj sedanja merila zaradi prevelikega odstotnega deleža jezika vselej ne zagotavljajo pravičnega ocenjevanja.
Igor SAKSIDA v svojem prispevku predstavlja zasnovo mednarodne mature, na kateri se za slovenske dijake že izvaja dvonivojska matura iz slovenščine, in pojasni argumente za poskusno uvajanje dvonivojske mature iz slovenščine.
Milena Mileva BLAŽIĆ pa analizira pouk književnosti v slovenskem izobraževanju po vertikali od predšolskega obdobja do konca srednje šole.
Nabor prispevkov zaključuje diskusija o dvoravninskosti matur, v katerem sta (zaenkrat) objavljeni razmišljanji Igorja Sakside in Jerce Vogel.
Vabljeni k branju in komentiranju!


Posvet o slovenščini na splošni maturi
v organizaciji SdS,


ki bo potekal v petek, 18. decembra 2015, ob 16.00, v Veliki sejni dvorani MOL – magistrat 




1. Uvod:

2. Književnost:

3. Jezik:

ODMOR (17.30–18.00)

4. Ocenjevanje: 5. Alternative: 6. Diskusija, zaključki



Študenska sekcija ZDSDS vabi na

Mednarodno znanstveno srečanje mladih humanistov

Slovanski jeziki na stičišču kultur,

ki bo potekalo na Univerzi v Novi Gorici, Vipavska 13, 5000 Nova Gorica. 





9.00 Prijava

9.30 Uvodni nagovori, Plenarno predavanje: doc. dr. Ana Toroš: Slovenska literatura na stičišču kultur

10.45 Odmor

11.00 1. in 2. sekcija (vzporedno): predstavitve referatov

12.30 Kosilo

14.00 3. in 4. sekcija (vzporedno): predstavitve referatov

15.40 Zaprtje konference s podelitvijo potrdil o udeležbi

16.00 Sprehod: kulturno-literarno-zgodovinske zanimivosti Nove Gorice

Več informacij:Program Int. Conference for Young Humanists, Nova Gorica, 14.10.2015

Slovenski slavistični kongres 2015




Slavistično društvo Slovenije pripravlja že tradicionalni znanstveni kongres, ki bo 25. septembra 2015 v Mestnem muzeju Ljubljana. Letos praznujemo 40-letnico ustanovitve zveze pokrajinskih društev Zveze društev SdS, zato bodo v uvodnem delu ta društva predstavila zgodovino svojega delovanja, poleg dveh osrednjih plenarnih predavanj o najnovejših odkritjih na področju jezika in literature pa popoldne načrtujemo še aplikativne delavnice o slovenščini v šoli in okroglo mizo o problematiki slovenščine in Slovencev v zamejstvu.
Vabimo vse častne člane, člane in nečlane sloveniste in slaviste, da se pridružite našemu enodnevnemu srečanju.
prof. dr. Andreja Žele, predsednica društva

PROGRAM ENODNEVNEGA KONGRESA

Kraj in čas: Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, 25. september 2015

8.30–9.00 Registracija

9.00–9.15 Nagovor z glasbenim nastopom

9.15–11.00 Jubilejna tema – ob 40-letnici delovanja pokrajinskih društev Slavističnega društva Slovenije: kratke predstavitve delovanj pokrajinskih društev (predseduje Vita Žerjal Pavlin)
– Danica Rangus: Tkanje vezi med pokrajinskimi društvi (SD Dolenjske in Bele krajine)
– Jasna Čebron, Nada Đukić: Razvoj delovanja Slavističnega društva Koper od podružnice Slavističnega društva Slovenije do samostojnega pokrajinskega društva Zveze društev Slavistično društvo Slovenije
– Bojana Verdinek: Pregled dela SD Koroške od ustanovitve do leta 2015
– Vita Žerjal Pavlin: Pregled delovanja Slavističnega društva Ljubljana
– Melita Zemljak Jontes in Ana Rošer: Slavistično društvo Maribor
– Ernesta Dejak Furlan, Nada Majcen in Sonja Žežlina: Slavistično društvo Nova Gorica – od prvih korakov do danes
– David Križman: Približati slovenski jezik (SD Posavja)
– Katarina Balažic: Kronika Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja
– Vera Tuta Ban in Neva Zaghet: Predstavitev delovanja SD Trst-Gorica-Videm (1975–2015)

11.00–11.30 Premor za kavo

11.30–12.30 Aktualno v slovenistiki – plenarni predavanji (predseduje Vita Žerjal Pavlin)
  11.30–11.50 Boža Krakar Vogel: Nekaj novosti iz teorije in prakse književnega pouka - teze
    11.50–12.00 Čas za diskusijo
  12.00–12.20 Miran Hladnik: Kam slovenistika
    12.20–12.30 Čas za diskusijo

12.30–13.30 Slovenistike v zamejstvu – aktualno stanje (avtorji uvodnih prispevkov: Elizabeta Jenko, Miran Košuta in Andrej Leben, moderatorka Milena Mileva Blažić)

13.30–15.00 Odmor za kosilo

15.00–18.10 Delavnice (izbirno)

15.00–16.30 Hotimir Tivadar: Pravorečje pri pouku v slovenskih šolah/Mojca Smolej: O težavah pri pouku skladnje
16.40–18.10 Alojzija Zupan Sosič: Sodobna slovenska književnost/Marjan Dolgan (avtor Literarnega atlasa Ljubljane): Vznemirljiva literarna Ljubljana
19.00 Slavnostni zaključek z večerjo in podelitvijo priznanj: večerja v restavraciji Skriti kot v podhodu Ajdovščina s podelitvijo priznanj, nastopa: Brkinski trio

Vznemirljiva literarna Ljubljana, vodeni ogled po Ljubljani, zbirno mesto: Trg francoske revolucije, pred Križankami, začetek ogleda: 16.40. Avtor bo občinstvo popeljal s Trga francoske revolucije po Vegovi ulici na Kongresni trg ter v Valvasorjevo in Tomšičevo ulico. Vmes bo med drugim izvedelo: Kje je kmetijstvo izvedlo največje posilstvo gledališča v zgodovini slovenske književnosti? Kje so hranili skrivni fond D? Kdo je bil zgrožena priča aretacije v NUK-u? Kdo je zahajal v Pekel? Kje je pandemonij in kdo ga je opisal? Kdo je oprezal za mladim dekletcem pred Nunskim samostanom? Kje je policija vohljala za književnikom z mikrofonom in kdo ga je našel? Katero stavbo krasi "češpljev kompot" in kateri oblastnik je naskočil književnike v privesku stavbe?





Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 4


Slavistično društvo Slovenije, sekcija Znanost mladini, objavlja razpis tekmovanja iz znanja slovenščine v osnovnih in srednjih šolah za šolsko leto 2015/2016 Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 4. Razpis z vsemi informacijami o tekmovanju in izobraževanjih je objavljen na spletni strani, rok za prijavo mentorjev in somentorjev na tekmovanje in izobraževanja pa je 10. september 2015.

Mojca Nidorfer, Znanost mladini, SdS

Navodila za zbornik oz. bilten Slavističnega društva Slovenije v letu 2015, ki bo izšel v začetku oktobra in bo z referati predstavljen na enodnevnem kongresu v Ljubljani


Spoštovani stanovski kolegi, tudi letos smo se po zgledu lanskega leta odločili, da izdamo letni bilten Slavističnega društva Slovenije. Vsebinsko se bo navezoval na letošnjo 40-letnico obstoja zveze pokrajinskih društev v Zvezi slavističnih društev Slovenije (ZSdS). Ustanovitev zveze pokrajinskih društev je bila potrjena l. 1975 na občnem zboru slovenistov in slavistov v Postojni.
Na zadnji seji UO Slavističnega društva Slovenije 16. 1. 2015 smo soglašali, da bo letošnji bilten oz. zbornik sestavljen iz prispevkov o zgodovinah delovanja pokrajinskih slavističnih društev, tako bi z lanskim in letošnjim zbornikom vsebinsko zaokrožili predstavitev delovanja Slavističnega društva Slovenije. Dodani bosta še poročili oz. predstavitvi predvidenih dveh delavnic.
Prispevke pričakujemo najkasneje do 1. junija 2015. Nekaj tehničnih navodil in rokov za oblikovanje in oddajo prispevkov je dosegljivih na spletni strani Slovenskega slavističnega kongresa Navodila avtorjem.
Predsednica SdS
prof. dr. Andreja Žele

Karierni dan



Študentska sekcija Slavističnega društva Slovenije 15. aprila 2015 organizira karierni dan, namenjen študentom slavistike in slovenistike. Dogodek sestavljata dva dela: predstavitev poklicev, za katere je potreben slovenistični oz. slavistični izobrazbeni profil, in predstavitev podjetij, institucij, javnih zavodov itd., ki zaposlujejo tovrstne profile. Za prvi del potrebujemo kandidate, mlade slaviste ali sloveniste, ki so zaposleni v stroki oz. za opravljanje poklica potrebujejo slavistično oz. slovenistično izobrazbo (predvsem potrebujemo učitelja, novinarja, urednika, zaposlenega na projektih ...).
Če ste slavist/ka oz. slovenist/ka, zaposleni v stroki, po možnosti opravljate kakšen za stroko 'netipičen' poklic in ste pripravljeni študentom predstaviti svoje delo, vljudno vabljeni, da se nam s 5-minutno predstavitvijo pridružite na kariernem dnevu. Predstavitev lahko poteka v živo ali preko programa Skype.
Prijave za nastopajoče zbirava vodji Študentske sekcije Nina Zavašnik in Lidija Rezoničnik do najkasneje 15. marca 2015. Kandidatom bodo predhodno posredovana vzorčna vprašanja, na podlagi katerih naj pripravijo predstavitev do 5 minut in krajši pisni povzetek za brošuro, ki bo izšla po dogodku.
Najlepša hvala in lep pozdrav.
Nina Zavašnik & Lidija Rezoničnik, vodji Študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije

Strokovni posvet ob 80-letnici Slavističnega društva Slovenije – dan odprtih vrat, 3. 10. 2014 


80-letnico Slavističnega društva Slovenije bomo zaznamovali na dnevu odprtih vrat oz. 25. slovenskem slavističnem kongresu, ki bo 3. oktobra 2014 v Mestnem muzeju v Ljubljani, Gosposka 15. Program in prijavnica sta spodaj.

Poseben strokovni posvet tokrat nadomešča vsakoletni slavistični kongres, saj želimo strokovno znanstvenemu srečanju zaradi visokega jubileja dati tudi slavnostni značaj. Poleg dopoldanskih slavnostnih plenarnih predavan načrtujemo še popoldansko ekskurzijo po literarno kulturni Ljubljani, okroglo mizo o aktualni družbeni vlogi društev javnem interesu in občni zbor društva. Ob tej priložnosti bomo izdali tudi bilten s predavanji ter s seznami častnih članov in lokacij kongresov in z ustreznim slikovnim materialom.

Vabimo vse častne člane, člane in nečlane sloveniste in slaviste, da se pridružite našemu enodnevnemu srečanju.

Boža Krakar Vogel

Program:
Dopoldne:
9.30–10.00: Slovesen uvodni nagovor – minister za izobraževanje, župan Ljubljane

10.00–11.00: Plenarna predavanja

1. Aktualna vprašanja slovenščine, slovenistike in slavistike – akad. prof. dr. Matjaž Kmecl (častni meščan Ljubljane)

2. Slavistično društvo skozi čas – prof. dr. Andreja Žele

3. SdS v (živih) slikah: multimedijski prikaz – prof. dr. Miran Hladnik, Matjaž Zaplotnik

Odmor

11.30–13.30 Občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije

13.30–15.30 Prosto za kosilo

Popoldne:
15.30–17.30 Izbirno:

1. Vodeni ogled razstave Emona: mesto v imperiju (ob praznovanju 2000-letnice Emone) v Mestnem muzeju Ljubljana, nato kulturnozgodovinski sprehod po Ljubljani z mag. Andrejem Bartolom

2. Okrogla miza: So strokovno stanovska društva še potrebna? Udeležba predstavnikov sorodnih društev: geografsko, bibliotekarsko, lektorsko, matematično. Uvodničarji: predsedniki društev.

19.30–23.00 Družabni večer s podelitvijo priznanj SdS v restavraciji Skriti kot v podhodu Ajdovščina

Zveza društev Slavistično društvo Slovenije
Aškerčeva 2
1000 Ljubljana

Spoštovani člani Slavističnega društva Slovenije in pokrajinskih slavističnih društev!
Vljudno ste vabljeni na redni Občni zbor Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, ki bo v petek, 3. oktobra 2014, ob 11.30 v Mestnem muzeju v Ljubljani, Gosposka 15.

Okvirni dnevni red

1. Imenovanje predsednika, članov predsedstva, in zapisnikarja občnega zbora, volilne in verifikacijske komisije

2. Obravnava predlogov za nova častni članici ter za dobitnici priznanja za odlično strokovno delo

3. Poročilo o delu SdS v zadnjih dveh letih (B. Krakar Vogel)

4. Poročilo blagajnika

5. Poročilo nadzornega odbora

6. Volitve, razrešnica dosedanjemu vodstvu in imenovanje novega predsednika SdS in članov IO (tajnika, blagajnika)

7. Razno

Računamo na vašo polnoštevilno udeležbo!

V Ljubljani, 26. septembra 2014

Red. prof. dr. Boža Krakar Vogel,
predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije


PhiloSlovenica, znanstveno srečanje doktorskih študentov slovenistike in slavistike 2014

Študentska sekcija Slavističnega društva Maribor vabi na drugo znanstveno srečanje doktorskih študentov slovenistike in slavistike, ki bo potekalo 21. 11. 2014 na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, Slovenija. Udeleženci bodo na danem znanstvenem srečanju imeli možnost spoznati doktorske študente slovenistično-slavističnih smeri tako z matične kot z ostalih univerz, si z njimi izmenjati znanstveno-raziskovalne izkušnje in vzpostaviti nadaljnje strokovno sodelovanje. Pred konferenco bo v tiskani in elektronski obliki izšel zbornik prispevkov. Zato vabimo doktorske študente iz različnih držav, ki se ukvarjajo s slovenskim jezikom, slovensko književnostjo, didaktiko in prevajanjem, da pošljejo svoje povzetke referatov do 10. 6. 2014. Obrazec s prijavo je dostopen na spletni strani http://www.philoslovenica.si, kjer bodo udeleženci dobili tudi vse ostale informacije o konferenci. Uradni jeziki predstavitve referatov so vsi slovanski jeziki, povzetki in članki pa morajo biti napisani v slovenščini ali angleščini. Konferenca se bo v živo prenašala tudi preko spleta. Organizacijski odbor bo izbral 20 referatov in vse prijavljene študente obvestil o svojem izboru najkasneje do 30. 6. 2014.
Vodja znanstvenega srečanja: Nina Ditmajer, doktorska študentka


Na seji upravnega odbora SdS, 17. 1. 2014, smo se ozrli na delo v preteklem letu in uprli pogled v svetlo prihodnost. Ugotovili smo živahno dejavnost v lanskem letu, tako kar zadeva redno in že utečeno dogajanje (izhajanje SR in JiS, ki je dohitel zamudo, wikivir, slovlit, rusistično tekmovanje, slovenski kongres), kakor tudi kar zadeva novosti, ki obetajo postati stalnica – tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik, vseslovensko znanstveno srečanje podiplomskih študentov, posvet o zunanjem preverjanju. Prišteti moramo še udeležbo na mednarodnem kongresu v Minsku in pestro dogajanje v (nekaterih) pokrajinskih društvih. Vse to dokazuje, da volje in ustvarjalnosti ni zmanjkalo, kljub čedalje slabšim finančnim pogojem, ko se krčijo subvencije za revije, ko za zbornik in kongres ne dobimo več nobene inštitucionalne podpore idr. Naš najzvestejši sponzor je v tem trenutku MOL, ki nam odstopi prostore in odmeri kakšen evro na razpisu za posebne projekte.
Vseeno pa tako skrčene finance kakor tudi osipanje članstva narekujejo nekoliko drugačno obnašanje za naprej. Ena od potez je zamenjava za nas predragega računovodstva z (upajmo) cenejšim servisom.
Druga, ki pa jo poleg navedenega osipa narekujejo posebne, slavnostne okoliščine, pa je (upajmo da) enoletna kontrakcija kongresa na en sam dan, 3. oktober 2014 v Ljubljani. Bo pa zato ta dan bolj bogat in slovesen. Posvečen bo namreč praznovanju 80-letnice našega društva, kar bo zabeleženo v plenarnih predavanjih, tematiziranih na zgodovino društva in mejnike v stroki, ki so se zgodili pod njegovim okriljem, in na aktualni trenutek, v katerem deluje strokovno in organizacijsko. Osrednji predavatelj bo jubilant in častni član, prof. dr. Matjaž Kmecl, ki letos praznuje prav tako obletnico kakor naše društvo. Organizirali bomo tudi okroglo mizo oz. srečanje s predstavniki nekaterih drugih strokovnih društev o vlogi in pomenu tovrstnega delovanja. Nekateri boste med tem lahko šli na zanimivo literarno kulturno ekskurzijo po Ljubljani, vsi pa se bomo zbrali tudi na prijetnem druženju.
Tako bo letošnji kongres nekakšen dan odprtih vrat, ko bomo praznovali, se predstavili kar najširši javnosti in se primerjali s kolegi iz drugih strok. Hkrati bo predah med nekoliko »utrujenimi« tridnevnimi kongresi, na katerih je zadnja leta skorajda več predavateljev kakor poslušalcev. Na občnem zboru bomo razmislili tudi, kako naprej. To bomo naredili na podlagi predhodne ankete med članstvom, ki jo bomo oblikovali to pomlad in jo boste reševali na spletni strani društva. Prosimo, vzemite si takrat čas in odgovorite na vprašanja, saj bo le z vašim sodelovanjem društvo lahko čim bolj delovalo po meri sedanjih in, upajmo, prihodnjih članov.
Toliko za zdaj. Več informacij boste dobivali v naslednjih mesecih. Upam, da še niste pozabili na vse novoletne želje in sklepe in da srečno novo leto še kar traja.
Vsem lep pozdrav. Boža Krakar Vogel, 22. 1. 2014

Podarite Slavističnemu društvu Slovenije del dohodnine!


Prizadevanja Slavističnega društva Slovenije lahko posamezniki brezplačno podprete tako, da mu namenite del svoje dohodnine. Vaša dohodninska olajšava bo v nasprotnem primeru ostala v državnem proračunu. Namenite jo raje bogatenju slovenskega jezika!
Donacija je za vas brezplačna, Slavistično društvo Slovenije pa bo kot neprofitna organizacija pridobljena sredstva namenilo prizadevanjem za večjo veljavo materinščine v vzgoji in izobraževanju, izboljšanju položaja učiteljev in učiteljic slovenščine v šolah ter izdajanju slavističnih publikacij.
Podarite del dohodnine Slavističnemu društvu Slovenije

POSTOPEK JE KRATEK IN ENOSTAVEN:
1. V celoti izpolnite obrazec http://641.gvs.arnes.si/dohodninazdsds.pdf oziroma http://641.gvs.arnes.si/dohodninazdsds.docx (ne pozabite na davčno številko). Slavističnemu društvu Slovenije lahko namenite največ 0,5 % svoje dohodninske olajšave.
2. Natisnjen in podpisan obrazec pošljite po pošti vašemu pristojnemu Davčnemu uradu (naslovi uradov so na http://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=1242 pod rubriko "Možni prejemniki vloge") ali pa z digitalnim potrdilom oddate prek sistema e-davki). Podpisan obrazec lahko pošljete tudi na Slavistično društvo Slovenije, Aškerčeva c. 2, 1000 Ljubljana.

Donacija je za vas brezplačna, društvo pa bo pridobilo izjemno dragocena sredstva.
Delež dohodnine lahko namenite tudi več upravičencem hkrati, le vsota deležev ne sme preseči 0,5 %. V kolikor ste zahtevo za namenitev dela dohodnine že podali v prejšnjih letih, vam obrazca ni treba pošiljati znova, ker velja do preklica. Če ste v preteklosti podali zahtevo za namenitev dela dohodnine drugim zavodom, pa si lahko kadar koli premislite in davčnemu organu podate novo zahtevo. Upoštevana bo zadnja veljavna zahteva, ki jo bo davčni organ prejel do 31. decembra tekočega leta.

Hvala za vaš dragoceni čas in trud!
Boža Krakar Vogel, Slavistično društvo Slovenije


Študentska sekcija Slavističnega društva Slovenije je v petek, 6. 12. 2013, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše v Ljubljani prvič organizirala Vseslovensko znanstveno srečanje doktorskih študentov slovenistično-slavističnih smeri. Na srečanju so se s sekcijskimi referati z diskusijo predstavili mladi raziskovalci z mariborske, ljubljanske, koprske ter graške univerze. Predstavitve so bile s področja jezikoslovja in literarne vede s posegom na sosednji področji didaktike in prevodoslovja. Četudi se sodelujoči ukvarjajo s teoretsko in metodološko zelo raznolikimi problemi, je vsaki sekciji skrbno pripravljenih kakovostnih referatov sledila konstruktivna diskusija, brez tradicionalnega >>postavljanja v dva tabora<<. Naj omenim, da sta bili na znanstvenem srečanju podeljeni tudi nagradi za najboljše diplomsko delo diplomantkama Tini Razboršek z Univerze v Gorici in Maji Šturm z Univerze na Primorskem. Glede na uspeh prireditve lahko pričakujemo, da bo pridobila status osrednje prireditve Študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije.

Vsem nastopajočim iskreno čestitam za zelo uspešne referate in se jim zahvaljujem za sodelovanje ter koristne predloge za (nadaljnjo) organizacijo. Za pomoč pri organizaciji in aktivno udeležbo na srečanju se zahvaljujem tudi predsednici Slavističnega društva Slovenije prof. dr. Boži Krakar Vogel, tajnici Petri Jordan in Matjažu Zaplotniku. Hvala tudi Mestni občini Ljubljana, ki nam je brezplačno priskrbela prostor za prireditev.

Maruška Agrež, vodja Študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije,

Slovensko slovaropisje danes 


Aktualne razprave o slovenskem slovaropisju so v zadnjem času rezultirale v dveh dopolnjujočih se kolektivnih izjavah, ki obe pozivata k sodelovanju strokovnjakov in k razumevanju slovaropisja kot javnega dobrega na ravni države. Prva izmed njiju je

Izjava slovaropisne sekcije Slovenskega slavističnega kongresa, 4. oktobra 2013 v Novi Gorici

V zvezi z aktualnim razpravljanjem o bodočnosti slovenskega temeljnega slovaropisja in z zaznavnimi razkoraki med različnimi usmeritvami udeleženci leksikografske sekcije slovenskega slavističnega kongresa v Novi Gorici podpiramo ohranitev in razvoj kakovosti slovaropisja, kot se izkazuje v temeljnih slovarskih delih Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Posebej se zavzemamo za to, da temeljno slovaropisje, zlasti splošno, pravopisno in terminološko, tako kot pri drugih evropskih narodih vsebinsko še naprej vodi v ta namen ustanovljena javna institucija, ki ima na teh področjih ustrezne izkušnje, reference in znanja. Zaradi visokih zahtevnostnih kriterijev slovaropisne dejavnosti menimo, da ni smiselno drobiti moči in razpihovati nasprotovanj med strokovnjaki, ki bi več naredili skupaj kakor s tekmovanjem. Pobudnikom tehnološko naprednejših, vsebinsko pa manj dodelanih zamisli zato predlagamo, da se s svojimi sposobnostmi in znanji pridružijo prizadevanjem, ki bodo omogočila nastanek kakovostnih in vsebinsko zanesljivih slovarjev slovenskega jezika. Odgovorne na državni ravni pa pozivamo, da to našo pobudo ustrezno podprejo.

Slavistično društvo Slovenije, prof. dr. Boža Krakar Vogel, predsednica
Izjavo so podprle naslednje javne ustanove:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, akad. prof. dr. Jože Trontelj, predsednik
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, prof. dr. Marko Jesenšek, dekan
Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, doc. dr. Marcello Potocco, predstojnik

Pripombe Slavističnega društva Slovenije (SdS) na 12. člen predloga Zakona o visokem šolstvu (ZVŠ) 


Člani SdS, ki je društvo v javnem interesu, zato: V upanju na upoštevanje naših pripomb vas pozdravljamo.
Prof. dr. Boža Krakar Vogel, predsednica SdS

Ljubljana, 27. 11. 2013


Napoved 25. slavističnega kongresa 2014 v Ljubljani


Kongres bo obhod slovenistično- slavističnih univerzitetnih središč v Sloveniji zaključil 2014 v Ljubljani. Prav je, da se po predstavitvi novih visokošolskih snovanj predstavi še najstarejša in matična slovenistika in slavistika v državi in razgrne svoje aktualne raziskovalno pedagoške potenciale.
Ljubljanski kongres pa bo hkrati prireditev, na kateri bomo proslavili 80-letnico našega društva. Zato bo imel poleg delovnega tudi praznični značaj. V zborniku, ki ga bomo poskušali izdati ob tej priložnosti, bomo poleg strokovno znanstvenih kongresnih prispevkov objavili tudi priložnostne krajše prispevke naših članov - spomine na zanimive pretekle dogodke, predloge za delovanje društva vnaprej, pripombe, pohvale, razmisleke o stanovskih vprašanjih. Člane že zdaj vabimo k sodelovanju s kratkimi pisnimi prispevki. Prav tako pa seveda k udeležbi na slavnostnem in delovnem delu prireditve.
Boža Krakar Vogel, predsednica društva


Seja UO ZDSDS, junij 2013

P1250783 P1250785


Slovenski slavistični kongres Slavistika v regijah — Nova Gorica 


Spoštovani slovenisti in slavisti ter drugi zainteresirani!
Vabimo vas, da se udeležite slovenskega slavističnega kongresa, ki bo letos od 3. do 5. oktobra v Novi Gorici. Osrednja pozornost bo veljala novi novogoriški slovenistiki oz. slavistiki, obravnavane pa bodo še druge teme. Pošiljamo vam okvirni program dogajanja in vas vabimo, da razmislite o prijavi. Kotizacija je ostala nespremenjena, dvodnevna znaša 110 € za člane in 160 € za nečlane SdS, enodnevna pa polovico tega zneska.
Želimo vam uspešno delo oz. zaključek šolskega leta, in na svidenje v jeseni!


Lep pozdrav,
Boža Krakar Vogel, predsednica Zveze društev Slavistično društvo Slovenije


OKVIRNI PROGRAM KONGRESA:


  • Četrtek, 3. oktober 2013
  • DOP.:
    - Odprtje s kulturnim programom
    - plenarna predavanja:


  • POP.:
    - Leksikološka sekcija: Besedje v besedilih in slovarjih
    - Slovanska sekcija
    - Študentska sekcija


  • ZVEČER:


  • Petek, 4. oktober 2013
  • DOP.:
    - Novogoriška slovenistika
    - Pedagoška sekcija – čezpredmetni cili pouka slovenščine in medpredmetno povezovanje


  • POP.:


    Ves dan bodo potekale predstavitev knjig in projektov.


  • ZVEČER
    Večerja s podelitvijo priznanj, kulturnim programom in druženjem


  • Sobota, 5. oktober 2013
    Ekskurzija v okolico: Miren, Gradišče nad Prvačino, Prvačina, Branik, Čehovini



    Boža Krakar Vogel, predsednica SdS, junij 2013


    Slovenski slavistični kongres Slavistika v regijah — Nova Gorica


    Obveščamo vas, da bo letošnji slavistični kongres od četrtka, 3. 10., do sobote, 5. 10. 2013, v Vipavi in v Novi Gorici. Osrednja tema bo tokrat predstavitev tretje »neljubljanske« slavistike/slovenistike v slovenskem visokošolskem prostoru, predno se bo krog 2014 zaključil v Ljubljani. Ob tem bodo obravnavane tudi druge aktualne teme, ki jih zaenkrat navajamo le kot osnutek programa:


  • Četrtek, 3. 10 (dvorec Lanthieri, Vipava):
  • Petek, 4. 10. (Gimnazija Nova Gorica):
  • Sobota, 5. 10: ekskurzija (Miren, Gradišče nad Prvačino, Prvačina, Branik, Čehovini).

    Kotizacije bodo enake kot lani, za člane 110 €, za nečlane 160 €, je tudi možnost plačila enodnevnih (polovičnih) kotizacij. Ker je razlika precejšnja, vas ob tej priložnosti tudi vabimo, da se včlanite v društvo.

    Program bo zanimiv in aktualen, zato vas vabimo, da si rezervirate čas za udeležbo na kongresu. Podrobnejša obvestila sledijo čez kak mesec.


    Boža Krakar Vogel, predsednica SdS, april 2013


    Zunanje preverjanje je odprt sistem — ob slovenističnem posvetu o zunanjem preverjanju znanja pri pouku slovenščine


    Fotografije s posveta
    V petek, 22. marca 2013 je kakih 30 ljudi "žrtvovalo" prosti začetek konca tedna in prišlo za štiri ure sedet v sejno dvorano ljubljanske mestne hiše, ki je svoj prostor prijazno odstopila Slavističnemu društvu Slovenije, da je organiziralo posvet o zunanjem preverjanju znanja pri pouku slovenščine.
    Tokrat smo se prvič zbrali tako strokovnjaki, snovalci zunanjega preverjanja, kot (žal) redki izvajalci, učitelji slovenščine z osnovnih in srednjih šol, da bi vzporedno in primerjalno razpravljali o vseh oblikah zunanjega preverjanja v Sloveniji, torej o tekmovalnem in frontalnem preverjanju: o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, o letos začetem tekmovanju Slovenščina ima dolg jezik, pa o nacionalnih preizkusih znanja ter o poklicni in splošni maturi. Vse te oblike imajo kljub programskim razlikam tudi številne podobnosti, ob njih se odpirajo podobna vprašanja, zaradi česar je smiselno, da se v strokovnem društvu obravnavajo pregledno in vzporedno. Izhodišče za tako razpravo je bila nova tematska številka revije Jezik in slovstvo (letnik LVII, št. 1—2), namenjena strokovno znanstvenemu pretresu aktualnih oblik zunanjega preverjanja. Zato smo se na posvetu lahko izognili dolgotrajnim referatom in se bolj osredotočili na diskusijo, ki so jo uvedli avtorji prispevkov v reviji.


    Zanimive informacije in komentarji so bili v prvem delu posveta tematizirani na tekmovanji iz znanja slovenščine. Kot se je pokazalo, tabujske teme oz. problemska literatura (v mislih imamo izbirni roman Andreja Predina Na zeleno vejo) ni bistveno odvrnila tekmovalcev. Kljub možnostim izbiranja se je za pisanje esejskega besedila o tem romanu odločilo kar 67 % tekmovalcev, ki so po besedah Igorja Sakside dokazali zrelost in sposobnost kritičnega branja tovrstne literature, kar je pravzaprav tudi namen tega tekmovanja. Že tu pa se je pojavilo razmišljanje, ki se je nadaljevalo še ob drugih oblikah preverjanja — ali zgolj esejsko besedilo, torej preverjanje zgolj na ravni sinteze, dovolj prepričljivo poišče najbolj bralno pismene učence. Raziskave namreč kažejo, da imajo naši učenci veliko težav z natančnim poglobljenim branjem na nižjih ravneh, torej z branjem, zaznavanjem in razumevanjem posameznih besednih zvez, skladenjskih struktur, metafor itd. Takim zahtevam po natančnosti se je v esejskem besedilu mogoče tudi spretno izogniti, zato je bilo slišati predloge, da bi razmislili o dopolnilu tekmovanja z analitičnimi testnimi nalogami, ki preverjajo natančnost bralnega razumevanja. Podoben preizkus je tekmovanje nekoč že vključevalo, kot je povedal nekdanji koordinator Vlado Pirc. Učitelji mentorji tekmovalcem pogrešajo tudi nekdanje pripravljalne seminarje, ki jih je "odneslo" vsesplošno varčevanje (morda bi jih lahko organizirali kot video predavanja prek spleta, je bilo slišati).
    Novo tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik je ekipno in usmerjeno v ustvarjalnost. Ekipe učencev imajo letos za nalogo posneti 5-minutni film po poljubni literarni predlogi. Pobudnica tekmovanja Mojca Nidorfer Šiškovič je povedala, da je bil odziv presenetljiv. Na državni ravni je izbor naplavil kar 47 filmov! Razglasitev 10 najboljših bo 19. aprila v Kinu Dvor. — Učenci so za eno in drugo tekmovanje zelo motivirani in iznajdljivo združujejo obe temi, saj se dogaja, da posnamejo film po literarni predlogi, predpisani za Cankarjevo priznanje. Tako vse kaže, da se za motivacijo mladine, preizkusiti se na najzahtevnejših ravneh obvladovanja materinščine, tj. na ravni kritičnega branja in ubesedovanja ter (po)ustvarjalnosti, ni treba bati.
    Zmožnost sprejemanja in tvorjenja besedil si prizadevajo zajemati tudi nacionalni preizkusi znanja. V zraku je sicer ostal pomislek, kako resno jih v danih okoliščinah sploh jemljejo učenci in kako so z njimi dodatno obremenjeni učitelji, pri čemer se kot dobrodošla novost letos uvaja elektronsko ocenjevanje izdelkov. Članica komisije za NPZ je postregla še z rezultati raziskave, ki kaže, da so učenci iz heterogenih skupin pri reševanju NPZ za malenkost boljši od tistih iz najvišje homogene skupine.
    Zelo malo javnost ve in govori o poklicni maturi. Zato je toliko več možnosti, da bi utečeno in po besedah Marjane Hodak smiselno in potrebno zasnovo mature na hitro in kabinetno spremenili v bistveno manj ustrezno obliko preverjanja: Sedanja poklicna matura pri slovenščini v veliki meri vzvratno učinkuje na pouk, na jezikovno zavest in strokovno pismenost dijakov ter razvijanje njihove bralne zmožnosti. Strokovna matura ni postržek splošne mature, ampak samostojen zaključen proces, zato smo lahko pritrdili prepričljivim besedam članice komisije, naj se ta oblika poklicne mature ne spreminja na silo in na hitro.


    Veliko vprašanj, ki so v zraku že ves čas obstoja splošne mature, torej že skoraj dve desetletji, se je odprlo tudi na tokratnem posvetu. Čeprav se tako literarni kakor jezikovni maturitetni preizkus notranje razvija, obstajajo v stroki tudi želje, da bi se nekatere stvari spremenile. Glavna razhajanja povzroča vprašanje, ali naj bo maturitetni izpit na enotni ravni (tako je zdaj) ali pa naj se podobno kakor pri matematiki in tujem jeziku uvede nivojskost, torej temeljna in višja raven, ki bi dala več možnosti najbolj ustvarjalnim in ambicioznim dijakom za drugačno literarno branje in esejsko pisanje. To bi hkrati omogočilo tudi diferenciacijo in manjše skupine dijakov pri pouku. Ob tem predlogu se je pojavil še drugačen, o možnostih horizontalne diferenciacije pri maturi iz slovenščine, tako da bi imel izpit dve ali tri usmeritve za različno zainteresirane dijake - splošno kulturološko, jezikoslovno in literarno. Tako bi pri pripravah v okviru pouka v zadnjem letniku dijaki poglabljali tisto področje slovenističnega znanja, ki jih najbolj zanima, hkrati pa imeli vsi možnost doseči najvišjo oceno, torej osem točk. Možnost, da pri maturi iz slovenščine vsi dijaki dobijo točke na najvišji ravni, je namreč pridobitev, ki bi jo bilo škoda izgubiti, saj je ena redkih manifestacij, ki na ravni države izpričuje zavest o pomenu slovenščine kot predmeta, učnega jezika in načela v šolskem sistemu. Pojavljali so se še predlogi, da bi pri maturi modificirali sedanji dve obliki eseja v eno, zmanjšali njegov delež pri skupni oceni in dodali test povezovalnega in primerjalnega literarnosistemskega znanja, saj se kažejo veliki primanjkljaji v splošni razgledanosti in kulturni kompetenci pri študentih po opravljeni maturi.
    Z zanimivimi informacijami in možnostjo primerjav je na posvetu postregla Ina Ferbežar, ki je spregovorila o testiranju znanja iz slovenščine kot tujega jezika. Ta izpit, ki je podlaga za državljanstvo in kajpak delo, letno na eni od treh zahtevnostnih ravni opravlja okrog 1800 kandidatov, zahteve po znanju slovenščine za tujce pa ureja v naši državi okrog 80 pravnih aktov!
    Dragocenost tega posveta je v dejstvu, da je izmenjava mnenj potekala sproščeno, brez čustvene pregretosti, kakršna je spremljala številne predhodne razprave o posameznih segmentih zunanjega preverjanja. Gotovo tudi zato, ker ta trenutek ni nobena od oblik preverjanja postavljena pred zid hitrih sprememb in premalo premišljenih odločitev. Zato je zdaj pravi čas, da o predlogih razmišljamo, jih strokovno argumentiramo in nemara nekatere še empirično preverimo ter tako v stroki pridemo do najbolj sprejemljivih rešitev. In upamo, da bodo snovalci prihodnjih sprememb dovolj modri, da tako oblikovanih mnenj stroke, ki jih zmore na vseh ravneh zbrati Slavistično društvo Slovenije, ne bodo obšli.


    Na posvet smo povabili mnogo kolegov in medije. Odziv je bil med kolegi po številu skromen, a kakovosten. Do besede so tako prišli skoraj vsi. Ja, medijsko zanimivih škandalov pa ni bilo, zato moramo odsotnost medijev pač z razumevanjem vzeti na znanje.

    Boža Krakar Vogel, predsednica Slavističnega društva Slovenije

    Ljubljana, 24. marec 2013




    Slovenistični posvet o zunanjem preverjanju znanja pri pouku slovenščine


    V petek, 22. 3. 2013 ob 16h Slavistično društvo Slovenije prireja posvet o zunanjem preverjanju znanja pri pouku slovenščine, ki bo v sejni dvorani ljubljanskega magistrata. Povod zanj je izid tematske številke revije Jezik in slovstvo, ki prinaša prispevke o frontalnem in tekmovalnem preverjanju znanja (NPZ, splošna in poklicna matura, Cankarjevo priznanje, tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik, testiranje iz znanja slovenščine kot drugega/tujega jezika).

    Program posveta:


    Zaradi aktualnosti tematike vas prisrčno vabimo, da se posveta udeležite.


    Boža Krakar Vogel, predsednica društva




    Kongres bil je živ

    Fotografije s posveta


    Pravkar je minil 23. slovenski slavistični kongres, ki se je dogajal med 27. in 29. 9. 2012 v Kopru. Kakor vsaka je tudi letošnja osrednja slovenska slavistična in slovenistična prireditev z mednarodno udeležbo prinesla številna spoznanja. O njihovi strokovno znanstveni kakovosti se lahko bralci poučijo v zborniku (dobi se ga v knjigarni Filozofske fakultete v Ljubljani), več podrobnosti je prav tako na spletni strani SdS. Tule nanizajmo le nekaj najizrazitejših vtisov:

  • Koprska slovenistika, delujoča na treh osrednjih inštitucijah - FHŠ, PF, ZRS - v Kopru, se je predstavila kot mlada, a zrela. V njej je malo delavcev opravilo veliko dela, zanimivih dialektoloških in širših jezikoslovnih ter literarnozgodovinskih raziskav, ki izhajajo iz specifičnega geografskega in kulturnega prostora, odvijajo pa se po visokih meddisciplinarnih in metodoloških standardih.


    Kongres je ob tem še prostor podeljevanja priznanj najzaslužnejšim članom SdS. Letos smo imenovali dva nova častna člana, znanega jezikoslovca, zasl. prof. dr. Toma Korošca in nekdanjega učitelja slovenščine, pisatelja, poeta šavrink in aleksandrink, Marjana Tomšiča. Podelili smo priznanje za odlično življenjsko strokovno delo profesorici Rafki Kirn. Priznanja za najboljše študente slavistik/slovenistik na slovenskih univerzah pa sta prejeli doktorantki Tina Pečovnik Žakelj (Ljubljana) in Marjeta Pisk (Maribor) ter diplomantke Maruška Agrež (Ljubljana), Tina Glazer (Maribor), Maša Zevnik in Vida Forčič (Koper) ter Petra Kavčič (Nova Gorica).


    Na občnem zboru smo izvolili novo (staro) vodstvo SdS: predsednico Božo Krakar Vogel, tajnico Petro Jordan, blagajnika Mirana Hladnika. V izvršilnem odboru bosta kot pridružena člana še delovala tudi nepogrešljiva Matjaž Zaplotnik in Maruška Agrež. Potrdili smo tudi kandidaturo dr. Zorana Božiča na volitvah v Državni svet RS in seznam elektorjev.


    Koprski in ljubljanski organizatorji s(m)o ponovno dokazali, da lahko slavisti/slovenisti naredimo veliko dela za malo ali nič denarja. Vsem, ki ste med pripravami in izvedbo kongresa utrjevali to prepričanje, iskrena hvala. -- To je hkrati tudi najboljše jamstvo, da se bomo lažje kot privilegiranci s polnimi žepi previharili skozi krizne čase.


    Boža Krakar Vogel, predsednica društva




    OBVESTILA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA 2012:  

    SPREMLJAJTE JIH NA SPLETNI STRANI KONGRESA 2012 

    Slavistika v regijah - Koper
    Letošnji slavistični kongres bo od 27. do 29. 9. 2012 na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Osrednja pozornost bo tokrat namenjena slovenistiki/slavistiki, kakor se po načelih medkulturnosti in meddisciplinarnosti razvija na Univerzi na Primorskem. Druge teme so posvečene še prevajanju iz slovenščine v druge slovanske jezike, lektorstvu v medkulturnem položaju, didaktičnim prizadevanjem za razvijanje pismenosti (predavanja, delavnice), prispevkom študentov, predstavitvam knjig in projektov itd. Na občnem zboru bomo imenovali nova častna člana in volili novo vodstvo. Obeta se bogat dnevni in večerni spremljevalni program, v soboto pa bo ekskurzija vodila po morju in kopnem.

    Program, prijavnico, obvestila o prenočiščih idr. najdete na spletni strani Slavističnega društva Slovenije. Lepo vabljeni k udeležbi. Obenem pa prosimo vse, ki se nameravate udeležiti kongresa, torej poslušalce, predavatelje, študente in predstavitelje knjig in projektov, da najkasneje do 15. 9. 2012 izpolnite elektronsko prijavnico, ki jo prav tako najdete na spletni strani.

    Učiteljem še sporočamo, jim za udeležbo na kongresu v petek, 28. 9., ZRSŠ izda potrdilo, s katerim lahko uveljavljajo pol točke za napredovanje v naziv.

    Pred kongresom bomo razposlali izvod nove Kronike SdS s programom kongresnega dogajanja in položnico za plačilo članarine.

    Želim vam čim manj stresno popočitniško delovno obdobje in upam, da se v čim večjem številu vidimo v Kopru.

    Boža krakar Vogel, predsednica SdS, 1. september 2012



    Delovni sestanek v Semiču avgusta 2012

    Semič 2012 Semič 2012


    Seja UO ZDSDS, junij 2012

    UO ZDSDS 1 UO ZDSDS 2

    Mnenje Slavističnega društva Slovenije o Nacionalnem programu za jezikovno politiko (NPJP) 2012-2016 (v formatu PDF)
    Mnenje društva o NPJP (v spletni obliki - HTML)
    Spoštovani člani Slavističnega društva Slovenije!
    Spet se je nabralo nekaj novic.

    I. Slavistični kongres 2012 Slavistika v regijah bo v Kopru med 27. in 29. septembrom.
    Program letošnjega kongresa bosta zaznamovali medkulturnost in meddisciplinarnost, ki sta značilni tudi za koprsko slovenistiko. Zanimali nas bodo sodobni pristopi na področju jezika in književnosti v različnih medkulturnih položajih in pri razvijanju pismenosti v šolski praksi. Okvirni program bo naslednji:

  • Četrtek, 27. 9.
  • Petek, 28. 9.
  • Sobota, 29. 9.
    Ker vemo, da se bodo vodstva šol letos še težje odločala za plačilo kotizacije v celoti (110 € za člane SdS in 160 € za nečlane), smo se odločili tudi za polovične kotizacije, ki znašajo ustrezen delež ene oz. druge vsote. Tako bo mogoče priti na kongres samo za en dan, kar je bila že lani želja številnih članov. V polovično kotizacijo je vsakokrat vključen kongresni zbornik, udeležba na izbranem delu strokovnega programa in stroški organizacije ter ketering. V celotno kotizacijo pa poleg tega še slavnostna večerja in kulturni program, kar bo sicer treba plačati posebej. Kot izobraževanje učiteljev, torej za "točke" MŠŠ bomo letos prijavili le enodnevni petkov program, za kar boste udeleženci dobili 0,5 točke. Vabimo vas, da kljub krizi razmislite o udeležbi na kongresu, ki spet ponuja zanimive vsebine in je priložnost za stanovsko druženje in srečanje s kolegi.

    OBVESTILA SLOVENSKEGA SLAVISTIČNEGA KONGRESA 2012:  

    SPREMLJAJTE JIH NA SPLETNI STRANI KONGRESA 2012 



    II. Najbrž ste zasledili v medijih, a vseeno: Na predlog primorskih kolegov, ki ga je podprlo tudi SdS je bila 6.2.2012 odlikovana prof. Marija Pirjevec Paternu. Prejela je državno odlikovanje Red za zasluge. Podelil ji ga je predsednik države dr. Danilo Türk "za zasluge pri širjenju slovenskega kulturnega prostora, za pomembne uspehe pri znanstvenem delu na področju slovenskih literarnih ved in za uspešno pedagoško delo".
    9. maja 2012 pa je akad. prof. dr. Matjaž Kmecl prav tako na predlog SdS postal častni meščan Ljubljane.
    Obema iskrene čestitke.
    Vsem članom SdS prav lep pozdrav.
    Boža Krakar Vogel



    Primorski slovenistični dnevi, april 2012


    PSD_SAM_0453 PSD_SAM_0445


    Jezikoljubni cvetober (v formatu PDF)
    Jezikoljubni cvetober (v spletni obliki - HTML)
    Tu si lahko preberete Jezikoljubni cvetober, zbirko prispevkov nekaterih slovenistk, članic SdS, ki smo se v zadnjih letih javno protestno oglašale glede spreminjanja položaja slovenščine kot maternega/prvega jezika nasproti krepitvi globalne angleščine v našem šolskem sistemu na celotni vertikali. Prispevki so razdeljeni v odzive in polemike ter v razprave. Ideja se je porodila ob dnevu žena, kolegice so svoje prispevke poslale, jaz pa sem jih poskušala zlepiti po kronološkem redu. Zdi se mi umestno, da so takole zbrani, saj je ob vsaki posamezni objavi kaj lahko zamahniti z roko, večje število, podprto tudi z argumentiranimi razpravami, pa kaže, da problem ni kratkotrajen in da za odgovorne v šolskih inštitucijah tudi tako lahkotno zanemarljiv ne bi smel biti, kot je in očitno bo. Zato bo tale cvetober nemara imel še kakšno nadaljevanje, posebnih učinkov pa bržkone manj. --- Boža Krakar Vogel, urednica Cvetobera, 3. 4. 2012


    Spoštovani učitelji, udeleženci kongresa v Mariboru 2011!
    Z ZRSŠ sem pred dnevi dobila obvestilo, da lahko "točke" za udeležbo na kongresu uveljavljate in potrdilo pridobite le tisti, ki ste bili prisotni in podpisani vse tri dneve, torej od 29. 9. do 1. 10. 2011. Kongres in potemtakem tudi izobraževalni program je trajal tri dni, in po novih predpisih MŠŠ ni mogoče izdajati potrdil za delno udeležbo, ki je krajša od trajanja celotnega programa. Točke (1,5) in potrdila so zato pridobili le tisti, ki so bili na kongresu vse tri dni. Za to spremembo takrat, ko smo vas obveščali o kongresu, zares nismo vedeli ne mi ne naša "zveza" na Zavodu (nekaj let se kongres pač ni prijavljal kot izobraževanje, tako da tam niso imeli ažurirarnih pogojev). Žal mi je, da je dobra namera kljub našim prizadevanjem spodletela. V prihodnje bomo prijavljali kot program za "točke" krajši čas kongresa, največ 2 dni, tako da vas bo lahko za udeležbo čim več dobilo potrdilo, četudi ne boste šli na ekskurzijo tretji dan. Za lani pa vam tistim, ki ste bili tam en dan ali dva, lahko izdamo društveno potrdilo o udeležbi, če to želite in potrebujete. To pa, prosim, sporočite tajnici Petri na e-naslov jordan.petra@gmail.com. V upanju, da nam te nehotene napake ne zamerite preveč in da vas to ne bo odvrnilo od kongresne udeležbe za naprej, se vam še enkrat opravičujem in vas lepo pozdravljam.
    – Boža Krakar Vogel, predsednica društva




    V imenu Slavističnega društva Slovenije čestitam prof. Mariji Pirjevec Paternu za prejeto državno odlikovanje Red za zasluge. Podelil ji ga je 6. 2. 2012 predsednik države dr. Danilo Türk "za zasluge pri širjenju slovenskega kulturnega prostora, za pomembne uspehe pri znanstvenem delu na področju slovenskih literarnih ved in za uspešno pedagoško delo."
    Objavljeno na Slovlitu 6. februarja 2012. – Boža Krakar Vogel, predsednica društva


    Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru – Mednarodna knjižna zbirka Zora in Slavistično društvo Maribor vabita na novinarsko konferenco ob izidu monografije Večno mladi Htinj – ob osemdesetletnici Janka Čara. Predstavitev bo potekala v četrtek, 9. februarja 2012, ob 11.00 v Zeleni predavalnici Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (Koroška cesta 160, Maribor). Dogodek bo povezovala red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik, monografijo pa bo predstavil urednik red. prof. dr. Marko Jesenšek, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Pridružil se nam bo tudi dr. Janko Čar, ki bo 11. februarja praznoval svoj jubilej.
    Vljudno vabljeni.

    Več informacij lahko dobite na spodnjem naslovu:
    Andjela Trkulja, Knjigarna Filozofske fakultete Univerze v Mariboru
    tel.: 02 22 93 869
    e-pošta: knjigarna.ff@uni-mb.si


    Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vljudno vabi na predstavitev knjige akademika Borisa Paternuja KNJIŽEVNE ŠTUDIJE 3 v četrtek, 2. februarja 2012, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu (Ul. F. Filzi 14). Pogovor z avtorjem bo vodila prof. Neva Zaghet.
    Knjigo šestih študij je prof. Paternu vsebinsko zamejil na slovensko književno klasiko. In sicer na tri njena nosilna imena: na Trubarja, Linharta in Prešerna, ki so tudi nosilci treh temeljnih faz v konstituiranju slovenske literature. Najprej verske, zatem posvetno razsvetljenjske in naposled, pri Prešernu, tudi že literarno avtonomne, odprte v moderno književnost. Iz današnje razdalje in iz sodobnega stanja stroke se odkrivajo novi razgledi tudi na ta, domnevno že definirana poglavja naše literarne preteklosti. Pisec študij se načelno odloča za aktualizacijo klasike, to se pravi za živo, mišljenjsko aktivno, posodobljeno branje in dojemanje njenih del, ki se ne more zadovoljiti samo z zgodovinskim evidentiranjem in šolskim pomnjenjem. Spremno besedo k študijam je ob avtorjevem jubileju napisal Marko Juvan.
    Pri predstavitvi bo prisotna tudi gospa Marija Lesjak Reichenberg, urednica založbe Zavoda RS za šolstvo, ki je knjigo izdala ob sodelovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
    Prisrčno vabljeni,
    Neva Zaghet

    Poročilo s sestanka organizacijskega odbora Slovenskega slavističnega kongresa 2012, ki je potekal 18. januarja 2012 v prostorih FHŠ v Kopru


    FOTOGRAFIJE S SESTANKA

    Slovenski slavistični kongres, Koper 2012

    Fotografije s sestanka organizacijskega odbora Slovenskega slavističnega kongresa 2012
    Na seji Upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije, ki je bila 14. 12. 2011 v Ljubljani, smo potrdili Koper kot kraj slavističnega kongresa v l. 2012. Potekal bo od 27. do 29. septembra 2012 v prostorih koprske Fakultete za humanistične študije.
    V skladu z lani začetim vsebinskim ciklom Slavistika v regijah bo letos na vrsti predstavitev druge novejše slovenske univerzitetne slavistike oz. slovenistike in njenega strokovno kulturnega zaledja.
    Na osnovi takih izhodišč se je oblikoval tudi program letošnjega kongresa. Na njem se bo koprska slovenistika podrobneje predstavila v posebni sekciji in na plenarnih predavanjih, kjer bo posebej izpostavljen pomen primorske književnosti, tudi narečne, v okviru slovenskega ter širšega medkulturnega in mednacionalnega okvira. Poleg sedaj že tradicionalnih sekcij, študentske in sekcije s predstavitvami knjig in projektov, pa bodo potekale še naslednje sekcije:

    Predvidoma v četrtek:

  • predavanja in delavnica, posvečena vprašanjem lektoriranja v medkulturnem položaju,
  • sekcija o prevajanju, predvsem v slovanske jezike,
  • okrogla miza o skupnih temah lektorstva in prevajalstva.

    Predvidoma v petek:

  • sekcija, posvečena problematiki razvijanja pismenosti v šolski praksi, kjer so enako pomembni sodobni pristopi na področju jezika in književnosti,
  • dve delavnici o razvijanju pismenosti s primeri dobre šolske prakse.

    Na kongresu bomo imenovali nove častne člane, podelili priznanja najboljšim diplomantom in podiplomantom ter na občnem zboru volili novo vodstvo.
    Kongresno dogajanje bo spremljal kulturni program, zaključila pa sobotna ekskurzija.
    Ker vemo, da se bodo vodstva šol letos še težje odločala za plačilo kotizacije v celoti (110 EUR za člane SdS in 160 EUR za nečlane), smo se odločili tudi za polovične kotizacije, ki bodo predvidoma znašale polovico navedene vsote. Tako bo mogoče priti na kongres samo za en dan, kar je bila že lani želja številnih članov. V to ceno je vsakokrat vključen kongresni zbornik, udeležba na izbranem delu programa in stroški organizacije ter ketering. V celotno kotizacijo pa še slavnostna večerja in kulturni program. Ker upamo, da bomo tudi letos spet v katalogu strokovnega izpopolnjevanja v okviru ZRSŠ, se bodo tudi točke za napredovanje učiteljev delile po takem ključu.

    Vabimo vas, da kljub krizi razmislite o udeležbi na kongresu, ki spet ponuja zanimive vsebine in je priložnost za stanovsko druženje in srečanje s kolegi.

    ****

    Vabimo vas tudi, da ponovno obudite naročnino na revijo Jezik in slovstvo. Nova uredniška ekipa bo teme spet približala interesom širšega kroga bralcev.
    Potrudili se bomo izdelati še članske izkaznice (kartončke), ki bodo prinesli popust na vstopnice za prireditve v osrednjih slovenskih gledališčih in pri založbah. Članstvo v SdS se bo tudi tako »izplačalo«.

    Toliko za zdaj. Lep pozdrav in tudi lepe počitnice, kadar jih bo kaj.

    Boža Krakar Vogel, predsednica SdS
    27. januar 2012

    Poročilo o posvetu Cankarjevo tekmovanje – od kod in kam?







    FOTOGRAFIJE S POSVETA



    V petek, 11. 11. 2011, je bil v sejni dvorani ljubljanskega magistrata dolgo napovedovani posvet o tekmovanju za Cankarjevo priznanje.

    Namen posveta je bil, pregledati nekatera dolgoletna vprašanja o vsebini in organizaciji tekmovanja, npr., kakšne vsebine in cilje naj tekmovanje zasleduje, naj se koncepti v rednih časovnih presledkih menjajo ali naj bodo ves čas enaki, naj bo po didaktični zasnovi podobno eksternemu preverjanju ali drugačno, je tekmovanje namenjeno »eliti« posebej motiviranih učencev ali je množično, je nujno, da je izdelek zgolj pisni ali je lahko tudi ustni, nemara celo medijsko ustvarjalni.
    Sodelovali so sogovorniki, ki imajo s tekmovanjem dobre in slabe izkušnje in strokovne argumente, predvsem pa kilometrino požrtvovalnega dela in za katere sem bila prepričana, da bodo razmišljali odprto in znali tudi z alternativnimi pobudami odgovoriti na izhodiščno vprašanje posveta – Cankarjevo priznanje – od kod in kam? – Mogoči odgovori naj bi kajpak bolj kakor deklarativna zaveza bodočim snovalcem bili dobrodošle smernice za naprej. Upajmo, da bodo referati objavljeni v Jeziku in slovstvu. Zato tu le strnjen povzetek vsebine posveta. Najprej smo govorili o primerjavah z 12 slovenskimi področnimi tekmovanji in s tekmovanji iz materinščine pri naših sosedih. Fascinantni so podatki o kar treh tekmovanjih iz materinščine na Madžarskem, ki vsa presenečajo s kompleksnostjo ciljev in zahtevnostjo vsebin. Hvala Mladenu Pavičiču za vse podatke in njihov prevod.
    Vlado Pirc in Klemen Lah sta predstavila vsak svoje izkušnje z organizacijo in vsebino tekmovanja do leta 2007 in poskusa alternativ (Cankarjev literarni festival – organizator K. Lah). Igor Saksida je govoril o sedanji zasnovi tekmovanja, ko ni več kotizacije (včasih vir dohodka SdS). Tudi preverjanja s testom več ni, ker se je izkazal za neproduktivnega, žal pa tudi ni več svečanih podelitev priznanj, kar mentorice pogrešajo. I. Saksida je opozoril tudi na zahtevne cilje, ki morajo vzdrževati ustrezni nivo tekmovanja, na neumestnost starševskega vmešavanja v to in drugo šolsko delo, kakor tudi na to, da je zelo spodbudna izkušnja z izdelki tekmovalcev iz prvega triletja. Da je to zanje nekakšna stimulacija ob sicer nepriljubljeni slovenščini, kjer čutijo učenci pritisk učenja branja in pisanja, je potrdila tudi mentorica na razredni stopnji Izidora Černigoj. Večinoma so mentorice s sedanjo obliko tekmovanja zadovoljne, le Meta Rešek je pogrešala tudi test in izobraževanja za mentorje.

    Še nekateri poudarki s posveta so naslednji:

  • Pokazalo se je, da je tekmovanje v sedanji obliki dobro sprejeto, in da je ni potrebno menjati. To je tudi težko izvedljivo, saj pri nas nimamo dovolj strokovnih moči. Alternativnim oblikam (npr. pobuda za bolj ustvarjalno ekipno tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik Mojce Nidorfer Šiškovič) stojijo na poti splošna pravila MŠŠ, da so tekmovalci posamezniki, kakor tudi dejstvo, da je šolski koledar že prenasičen z različnimi tekmovanji. Logistiko nove, načeloma pozitivne zamisli o še enem tekmovanju bo torej treba še precej premisliti.
  • Vprašanje, ali naj se tekmovanje vrne v soprirediteljstvo s Slavističnim društvom, je že pred posvetom postalo brezpredmetno. Po že omenjenih pravilih MŠŠ je zdaj prireditelj vsakega tekmovanja le eden, torej ZRSŠ, ki je celotno organizacijo z nemalo truda prevzel v »ločitvenem« letu 2007 (o tem je govoril direktor ZRSŠ, mag. Gregor Mohorčič, ki je skupaj s svojim sodelavcem prispeval dokaj koristnih pojasnil). Seveda smo se dotaknili tudi letošnjega spornega tekmovalnega izbora knjig za tretje triletje, posebno romana Na zeleno vejo. Splošno prepričanje razpravljalk se je ujemalo z mnenjem I. Sakside, da je knjiga dobra, da je mogoče o njej kakovostno razpravljati z učenci (mentorica Nina Bradić je – zelo ustrezno – povabila tudi starše), in da je škoda, da je komisija knjigi spremenila status iz obveznega v izbirno branje.

    Sama sem bila nekoliko začudena, da zdaj problematična postaja izbirnost kurikularnega branja, hkrati pa se tudi nisem mogla v celoti strinjati, da gre za v tolikšni meri kakovosten izdelek, da se zaradi njega splača razburjati dobršen del kurikularnih bralcev. Problem ni v problemskosti oz. trendovski tabujskosti tematike, ampak v zgoščenosti vsebinskih in oblikovnih verizmov (ob komaj kakšni možnosti večsmerne interpretacije), ki roman potisnejo v sfero radikalne tujosti, kar je za precejšen del (ne zgolj naivnih) bralcev odmik od obstoječega smisla in ga zato odklonijo. Romanov s tako stopnjo tujosti pa načela izbiranja branja v vzgojno izobraževalne namene odsvetujejo.
    Menila sem tudi, da je roman vseeno mogoče brati, a v okviru interno izbranega izbirnega branja. Bralcev bo ob sedanji medijski popularizaciji najbrž veliko in se bo obravnavi v šoli težko izogniti. Ker ne bo pritiska obveznosti in odgovarjanja za oceno, bo razpravljanje lahko še bolj sproščeno. Tako razpravljanje je tudi najboljša tolažba zaskrbljenim staršem, ki se bojijo slabih vzgojnih vplivov, kakršne je v preteklosti resda lahko imelo naivno branje kakšne provokativne teme, danes pa se ta vpliv uspešno seli na področja medijev in elektronskih komunikacij. – Ob tem spoznanju se zdi tako usmerjeno, reflektirano izbirno branje te ali drugih knjig s t. i. tabujsko tematiko pravzaprav vzgojno sredstvo zoper mnogo manj nadzorovano in dosti bolj priljubljeno ponudbo drugih dražljajev iz zakladnic pisanega raja sodobne globalizacije.
    Boža Krakar Vogel


    »Cankarjevo priznanje – od kod in kam«, 11. 11. 2011


    Prijavnica na posvet o tekmovanju za Cankarjevo priznanje z naslovom »Cankarjevo priznanje – od kod in kam«., ki bo potekal v petek, 11. 11. 2011, ob 16.00 bo v sejni dvorani ljubljanskega magistrata (MOL). Udeležba na posvetu je brezplačna.

    V petek, 11. 11. ob 16.00 bo v sejni dvorani ljubljanskega magistrata (MOL) že dolgo nameravani posvet o tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Posvet organizira Slavistično društvo Slovenije s podporo MOL. Namenjen je treznim, nesenzacionalističnim strokovnim osvetlitvam začetnih pobud za to tekmovanje, spremembam skoz čas, razpravljanju o sedanjih vsebinsko oblikovnih konceptih in mogočih alternativah. K diskusiji boste vabljeni tudi udeleženci.
    Za posvet ni kotizacije, če boste želeli, pa boste sodelujoči v diskusiji na posvetu lahko dobili potrdila Slavističnega društva Slovenije.

    Vabimo vas, da preberete program in pridete 11. novembra na posvet. Lep pozdrav, Boža Krakar Vogel

    Program:

    16.00–16.15 Uvodni pozdrav predsednice SDS, Bože Krakar Vogel, in direktorja ZŠ, mag. Gregorja Mohorčiča
    16.15–16.30 Boža Krakar Vogel: Tekmovanje za Cankarjevo priznanje v luči nekaterih primerjav; (a) iz drugih področij pri nas in (b) iz materinščine pri naših sosedih
    16.30–17.00 CANKARJEVO TEKMOVANJE SKOZI ČAS
    16.30–16.45 Vlado Pirc: Nekaj misli o tekmovanju za Cankarjevo priznanje
    16.45–17.00 Klemen Lah: S poti
    17.00–17.30 Meta Rešek, Valentina Kobal, Izidora Černigoj, Nina Bradič: Izkušnje mentoric o tekmovanju za Cankarjevo priznanje
    17.30–17.45 Odmor
    17.45–18.15 TEKMOVANJE ZDAJ, ALTERNATIVE
    17.45–18.00 Igor Saksida: Tekmovanje danes
    18.00–18.15 Mojca Nidorfer Šiškovič: Slovenščina ima dolg jezik
    18.15–18.30 Odmor
    18.30–19.30 Diskusija


    Okrogli in polokrogli jubileji (voščilo 20. oktobra 2011)


    V letošnjem letu slavijo svoj okrogli ali polokrogli jubilej nekateri častni člani Slavističnega društva Slovenije. To so: petinosemdesetletniki Alenka Glazer, Boris Paternu, Jože Toporišič in Janez Zor, osemdesetletniki Janko Kos, Martina Orožen in Janez Rotar, petinsedemdesetletnica Zinka Zorko in sedemdesetletnica Marija Pirjevec Paternu. Vsem želimo še mnogo čilih let.
    V imenu Slavističnega društva Slovenije Boža Krakar Vogel, predsednica.


    Idejna zasnova tekmovanja iz znanja slovenščine za osnovnošolce in srednješolce Slovenščina ima dolg jezik (26. 7. 2011)


    Idejna zasnova je objavljena n a strani sekcije Znanost mladini.

    Vtisi predsednice s slavističnega kongresa v Mariboru (6. 10. 2011)


    Pri odločanju, kaj zapisati v pokongresno poročilo za zainteresirane bralce - ali povzeti strokovno kongresno dogajanje ali našteti nekaj vidnejših "stranskih učinkov" tega zborovanja, sem si izbrala slednje. Najprej zato, ker je strokovni del kongresa dovolj tehtno predstavljen v zborniku, pa še zato, ker bi tudi skopi povzetek bil za priložnostne bralce dosti predolg in nemara duhamoren. Zato rajši poročam o svojem videnju pomembnih izstopajočih "stranskih produktov":
  • da so se mariborske kolegice in kolegi izkazali kot dobri strokovnjaki in prepričljivi predavatelji, pa kot odlični organizatorji in gostitelji;
  • da je Tone Partljič ne le humoristični pisatelj in dramatik, ampak tudi zelo razgledan in slikovit pripovedovalec o kulturno zgodovinskem dogajanju;
  • da so bili predavatelji v glavnem uvidevni in s svojimi nastopi niso bistveno skrajševali časa svojim naslednikom;
  • da je bilo potrebno obravnavati in zato smiselno uvrstiti v program didaktične probleme srednjih strokovnih in poklicnih šol, motivacijo dijakov in rešitve pri poklicni maturi in zaključnem izpitu;
  • da nam med mladino raste vrsta odličnih diplomantov, ki znajo napisati dober daljši tekst (diplomsko nalogo), ga ustrezno zgostiti v krajši članek in suvereno podati njegovo (še krajšo) predstavitev;
  • da se je kot zadetek v polno izkazala lektorska sekcija s predavanji in okroglo mizo o stanovskih problemih, ki jih povzroča nelojalna konkurenca neprofesionalnih lektorjev;
  • da je strah sicer redkih zaslepljenih osebkov pred zgodnjim uvajanjem angleščine v šolski sistem odveč, saj se bodo otroci učili le igric in pesmic, ne pa tudi bolj zahtevnega branja in pisanja;
  • da je kultura dialoga novodobnih jezikoslovcev vodnikov močno naslonjena na tradicijo;
  • da se namenoma nismo spotikali ob tekmovanje za Cankarjevo priznanje, saj bo čas za tehtno razpravo na posvetu 11. novembra;
  • da je dr. Bernard Rajh odličen organizator in vodja ekskurzije, pa tudi sicer izjemna osebnost;
  • da je bila pozornost obiskovalcev žal premalo naklonjena predstavitvam knjig;
  • da je k pretežno dobremu razpoloženju udeležencev poleg dobre strokovne in kulinarične ponudbe prispevalo tudi babje poletje;
  • da dolgujemo zahvalo (redkim) medijem, ki so širili vedenje o nas in da razumemo mlačnost in malobrižnost onih, ki tega niso naredili, saj se letos za nas niso zmenili niti državni financerji; eni in drugi imajo drugo leto priložnost, to zmoto poravnati. ref. prof. dr. Boža Krakar Vogel, predsednica SdS

    Poletne novice (29. 6. 2011)


    Spoštovane članice in člani SdS,
  • v polnem teku so priprave na jesenski slavistični kongres, katerega osrednja tema bo predstavitev mariborske slavistike, ob čemer bo potekala še vrsta drugih tem in dogodkov. Kongresna spletna stra z opisom kongresnega programa in ostalimi informacijami je dosegljiva tule: KONGRES 2011
  • Točnejši program s časovno razporeditvijo in imeni predavateljev boste dobili v septembru, tokratno obvestilo naj Vam pomaga oblikovati okvirne predstave o temah in vas spodbuditi k odločitvi za udeležbo. Program kongresa smo se trudili oblikovati tako, da bo zanimiv za več ciljnih skupin – učitelje, lektorje, slovenistične in slavistične raziskovalce in študente. Učitelji lahko ob predložitvi potrdila o udeležbi na kongresu, programa in kratke refleksije v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive dobijo 1,5 točke. Zato vas vabimo k čimprejšnji PRIJAVI, pred kongresom pa želimo še lepe počitnice.
  • Boža Krakar Vogel, predsednica SdS

    Pomladne novice


    Spoštovane članice in člani SdS, spet se je nabralo nekaj novic, pa vam jih sporočam.
  • Priprave na slavistični kongres v Mariboru potekajo po načrtu. Do 20. 5. pričakujemo prispevke referentov in govornikov na okroglih mizah – tehnična navodila je razposlal M. Zaplotnik. V kratkem bodo tudi na spletni strani društva.
  • Udeležba na slavističnem kongresu lahko prinese učiteljem 1,5 tč. , ki jo lahko uveljavljajo pri prošnji za napredovanje, če predložijo: potrdilo o udeležbi, program kongresa in kratko refleksijo o vsebini oz. povzetek svojega prispevka, če so ga imeli. To bo veljalo že za letošnji kongres. Naslednje leto bomo, kot smo izvedeli na MŠŠ in na sestanku na ZRSŠ, lahko kongres prijavili tudi v katalog izobraževanj ZRSŠ in morda dobili za to tudi kaj denarja, če bo naša prijava upoštevana.
  • Na omenjenem sestanku pri direktorju ZRSŠ (17. 3. 2011 smo se zbrali poleg direktorja še Vlado Milekšič, Milena Kerndl, Mojca Poznanovič in jaz) smo govorili tudi o tekmovanju za CP. Izvedeli smo, da je prireditelj oz. organizator določenega državnega tekmovanja po novih predpisih lahko le eden, torej kombinacija SdS in ZRSŠ, kot smo jo poznali poprej, ni mogoča. Ker so na ZRSŠ vložili po sporu s SdS veliko naporov v organizacijo tekmovanja, ga zdaj niso pripravljeni kar izpustiti, SdS pa po drugi strani samo tudi nima logističnih možnosti za izpeljavo tako zahtevne prireditve. Dogovorili smo se torej, da bosta v prihodnje dva člana SdS sodelovala v državni komisiji za pripravo tekmovanja, v organizaciji SdS bo nameravani strokovni posvet o prireditvi, v dogovoru bodo potekale tudi morebitne spremembe, če se bodo izkazale za strokovno utemeljene.
  • V marcu je UO SdS na dopisni seji potrdil novo uredništvo Slavistične revije. To zdaj deluje v sestavi: Miran Hladnik (glavni urednik), Vladimir Osolnik, Miha Javornik, Tomo Virk, Irena Orel, Ada Vidovič Muha, Aleksandra Derganc, Andreja Žele, in tehnična urednika Blaž Podlesnik in Urška Perenič. Uredništvo vabi nove naročnike, vodstvo SdS pripominja, da so naročnine za člane društva nižje. To je prva od »otipljivih« koristi članov SdS. Podobna je še pri naročnini za Jezik in slovstvo, katerega uredništvo je tudi v procesu menjavanja.
  • Popust pa imate plačniki članarine tudi pri kotizaciji za kongres. Zato dovolite, da vas spomnim, da je do konca maja čas za plačilo naročnine, za kar boste dobili položnice od računovodske centrale. Člani pokrajinskih društev lahko poravnate članarino tudi pri svojih vodstvih.
  • Zaradi zasedenosti članstva in vodstva je posvet o Cankarjevem priznanju, ki smo ga nameravali organizirati 15. aprila, prestavljen na jesenski pokongresni čas. Bo pa 15. 4. sestanek vodij sekcij SdS. Nekatere, npr. Sekcija učiteljev ruščine, zgledno delujejo, druge so nekako »zaspale«. Te želimo spodbuditi k novemu zagonu.
  • Toliko za zdaj. Želim vam lepo pomlad in brezskrbne bližajoče se praznike oz. počitnice.
    Boža Krakar Vogel, predsednica SdS
    8. april 2011


    Napoved slavističnega kongresa in še kaj


    Spoštovani člani slavističnega društva, nabralo se je spet nekaj novic:
    1. Kot je znano, bo letos slavistični kongres od 29. sept. do 1. okt. v Mariboru. Krovna tema bo predstavitev mariborske slavistike skozi čas, ob tem pa bodo zastopane tudi druge teme, tako da bo vsebina kongresa okvirno taka:
  • predstavitev mariborske slavistike (plenarna in sekcijska predavanja, program oblikuje SD Maribor)
  • slovenščina v poklicnih šolah – sekcija (vsebinsko organizacijski vodja dr. Simona Pulko)
  • iz slovanskega sveta – sekcija (vsebinsko organizacijski vodja dr. Djurdja Strsoglavec)
  • na mladih stroka stoji – predstavitev diplomantov slavistike/slovenistike slovenskih univerz (vsebinsko organizacijski vodja Maruška Agrež)
  • vloga lektorjev in lektorstva – kombinacija sekcijskih referatov in okrogle mize (vsebinsko organizacijski vodja dr. Erika Kržišnik)
  • slovenščina v javnosti – izobraževanje – okrogla miza (vsebinsko organizacijski vodja dr. Marko Stabej).
    Pri zarisu naštetih tem je pripravljalni odbor (sestavlja ga vodstvo mariborskega in osrednjega slavističnega društva) skušal upoštevati raznorodnost dejavnosti društva in interesov članstva, izraženih v zadnjem času. Izbiro nastopajočih v posameznih sekcijah smo zaupali vsebinsko organizacijskim vodjem. Kongres bo imel tudi kulturno družabni program in ekskurzijo po vzhodni Štajerski.

    V kolikor se vam zdi program zanimiv, vas vabimo, da že zdaj razmišljate o udeležbi in si rezervirate čas.
    2. V SdS želimo oživiti delo sekcij, zato bomo v spomladanskem času sklicali sestanek sedanjih sekcijskih vodij in jih pozvali k razmisleku o nadaljnjem delovanju.
    3. Posvet o Cankarjevem priznanju, ki je bil napovedan za 15. 4. 2011, zaradi časovne stiske sodelujočih prestavljamo na pokongresni jesenski čas.
    4. Sproti poteka vrsta administrativnih dejavnosti, katerih bistvo je izpolnjevanje enormno dolgih in zahtevnih prijav in vlog za negotove denarce in druge morebitne bonitete društva.
    5. Sestali sta se uredništvi Slavistične revije in Jezika in slovstva. Uredništvo SR se je že rekonstruiralo, do jeseni bo tudi rekonstrukcija uredništva JiS, ki mu je potekel mandat.
    V želji, da se tale praznota predpomladi kmalu napolni s pomladnimi žarki in vonjavami, vas lepo pozdravljam.
    Boža Krakar Vogel, predsednica SdS
    3. marec 2011

    Krakarjevi dnevi v Semiču, februar 2011


    Semič 2011


    Priprave na slavistični kongres v Mariboru, januar 2011


    NUKMb DSC05523 NUKMb DSC05538


    Seja upravnega odbora, januar 2011


    Druga seja UO SdS, 14. 1. 2011, je trajala zelo dolgo. Mdr. smo razpravljali o programu kongresa od 29. sept. do 1. okt. v Mariboru. Ta naj bi se bolj kakor zadnja leta spet približal zanimanju večinskega članstva, učiteljev. Zato bo dobršen del programa, poleg predstavitve slavistike na UM, ki je zaradi konceptualne naravnanosti kongresa krovna tema, namenjen tudi slovenščini v šoli, konkretno: posebna sekcija bo namenjena poučevanju slovenščine v poklicnih šolah in organizirali bomo okroglo mizo Slovenščina v javnosti – izobraževanje. V posebni sekciji se bodo predstavili diplomanti slovenskih slovenističnih/slavističnih oddelkov univerz (po 2 z vsakega oddelka), še poseben sklop razprav pa bo posvečen pomembnim dogodkom v slovanskem svetu. Vabimo člane, da že zdaj načrtujete prihod na kongres.

    Še pred kongresom bo 15. aprila (petek popoldne) na ljubljanskem magistratu strokovno posvetovanje o Cankarjevem priznanju. Vsebinski in organizacijski vodje bodo razčlenili oblike in cilje te prireditve nekoč in danes, o svojih izkušnjah bodo v referatih in v razpravi spregovorili tudi mentorji. Na posvetu želimo dobiti odgovore na vprašanje, kakšne vsebinske in organizacijske oblike se kažejo kot najbolj primerne.

    Veliko smo govorili o financah, ki jih je iz leta v leto manj, predvsem ni več nekoč velikodušnih družbenih donacij, in je v l. 2010 v društveni bilanci nastala izguba. Eden od sklepov je, poleg prijavljanj na vse mogoče razpise, zato bil, da se polna članarina zviša na 25 evrov letno. Člani jo bodisi centrali bodisi pokrajinskim društvom plačajo do konca maja. Ugotovljeno je še bilo, da člani »notri prinesejo« članarine s popusti na revije in tiske, pri kotizaciji kongresa idr. Stvar vodstva in vodij posameznih sekcij pa je, da dejavnosti v večji meri kot doslej približa strokovnim interesom večinskega članstva, ki so predvsem učitelji. Za to pa se, kot smo poskusili nakazati zgoraj, tudi trudimo. Najbrž si je težko predstavljati, da ves ta organizacijsko vsebinski trud terja ogromno dela, ki ga opravlja centralna ekipa – predsednica, tajnica in tehnični urednik spletne strani, Kronike, Slavistične knjižnice, Matjaž Zaplotnik , pri organizaciji MB kongresa pa ekipa, še manjša od omenjene, pod vodstvom A. Valh Lopert, in da zato ni povsem samoumevno, da bi morali to odslej početi čisto zastonj.

    Govorili smo še o izhajanju, vsebinski zasnovi obeh društvenih revij (Slavistična revija, Jezik in slovstvo), apelirali na redno izhajanje, ažurirane evidence naročnikov in redno plačevanje naročnin. Razpravljali smo o oglašanju društva v javnosti. To bo potekalo tako, da bo pobuda posameznega člana deležna presoje delovne skupine iz vrst članov UO, ki bodo ocenili, ali je besedilo v interesu društva in ga v skladu z večinskim mnenjem poslali v javnost (ali pa ne). Za pobudo o presoji ustavnosti sedanjega zakona o himni (Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi), o kateri je bilo govora na občnem zboru društva v Ljubljani, člani UO niso pokazali interesa, zato te pobude ne bomo dali.

    Veselilo nas je, da sta se nam pridružili tudi predstavnici iz tržaškega društva, ki se dolgo ni udeleževalo sej. Pa da sta se sklenili delovno srečati novomeško in novogoriško društvo.

    Boža Krakar Vogel


    Spomenik S. Škrabcu (in slovenščini?)


    V soboto, 8. 1., sem se kot predsednica Slavističnega društva udeležila odkritja spomenika slovenskemu jezikoslovcu p. Stanislavu Škrabcu v Novi Gorici (delo kiparja Mirka Bratuša). Prireditev je bila ena izmed številnih v okviru praznovanja 200-letnice bivanja frančiškanov na Kostanjevici v Novi Gorici, znotraj katerega je bila ta sobota ''Dan p. Stanislava Škrabca'' in v celoti posvečena temu raziskovalcu pravorečnih idr. reči slovenskega jezika. Spomenik je odkril eden najboljših poznavalcev jezikoslovnega dela in mišljenja S. Škrabca, akad. dr. Jože Toporišič, ki je v svojem govoru tudi izčrpno orisal Škrabčevo življenje in delo. Prof. Toporišiču so sledili še drugi govorniki, sam S. Škrabec pa je spregovoril z glasom igralca J. Starine: ''Lepo in koristno je, ako znamo in poznamo več jezikov, zlasti tistih bogatih in imenitnih; ali napaka in greh mora biti, ako ne poznamo svojega slovenskega najbolje. ... Če pa mi tega jezika ne znamo in se ga tudi učiti ne maramo, ... potem se nikar ne čudimo, če ginemo, če jih zmirom več od nas odpada k temu ali onemu tujemu, pa lepemu, zdravemu, mogočnemu in tudi bogatemu jeziku, ki je ljubljen in v časti in se ga vse uči doma in drugod!''

    P. Stanislav Škrabec, delujoč večinoma v času K und K, pač ni mogel slutiti smeri razvoja jezikovnega učenja za 21. stoletje. Namreč to, da bo pri nas zrasla mladež, ki bo svoj jezik najbolje znala, (ljubila) in se ga tem raje učila, čim bolj in čim prej ga bo lahko preizkušala vštric s tujim, denimo z zdravo, mogočno, bogato in ljubljeno angleščino, čim prej bo obenem s poslušanjem slovenskih zgodbic, petjem pesmic in zapisovanjem slovenskih besed in stavkov pohvaljena, da zna to zelo dobro tudi po angleško. - Prav zares, v času K und K se to še ni dogajalo v prvem razredu ljudske šole, čeprav je bil eden takih lepih in bogatih jezikov celo državni, kako bi torej lahko to napovedal pok. Stanislav Škrabec.

    A če so številne prisotne kaj zaskrbele besede nekaterih tako razmišljajočih govornikov, mdr. p. Nika Žvoklja, ki se je v svojem nagovoru dotaknil še arbitrarnosti rabe slovenščine v nacionalni strategiji visokega šolstva, nas je prezeble in mrkoglede v tokrat megleni, sicer pa pregovorno sončni Novi Gorici, po spominski maši ogrela prijazna pogostitev v jedilnici kostanjeviškega samostana.

    Boža Krakar Vogel


    Dejavnosti SDS (december 2010)


    Spoštovani člani SdS! Zahvaljujem se vam, da zadnji mesec kar pridno poravnavate zaostale obveznosti članarine in naročnin na reviji. Hkrati vas želim še enkrat spomniti, da je ta mesec še čas, da del dohodnine, do 0,5%, namenite Slavist. društvu, z davčno št. 81642946. Vaše članarine in donacije so za delovanje slavističnega društva edini prihodki, s katerimi sploh lahko računamo, kadar pripravljamo naše dejavnosti, ki niso vezane na utečene donacije za posebne namene (reviji, knjige ipd.) Spodaj prilepljam del odgovora davčne uprave, kako se to stori.

    Namenitev dela dohodnine za donacije za leto 2010. V kolikor želite dostopati do storitve kliknite na povezavo http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodki.euprava?CS=1&zdid=579&sid=1367. Na tej strani kliknete pri dnu Povezave na vloge ..., pa je spet bolj pri dnu obrazec v pdf ali v e- varianti. Če izberete pdf, kar je najbolj enostavno, če nimate sigenca, iztisnete, vpišete podatke in pošljete svoji davčni upravi.

    V januarju bo spet seja upravnega odbora. Takrat bomo prešteli svoje vrste, potem pa načrtovali svoje delo za naslednje leto glede na realnost, ki jo bomo ugotovili. - V upanju, da bo ta čim bolj rožnata in čim manj krizna, tako da bomo energije lahko usmerili še kam drugam kakor v finance, vsem želim lepe praznike in naj se vam v novem letu izpolni vsaj del načrtov tako, kot si želite. Hvala za sodelovanje vsem in lep pozdrav.

    Boža Krakar Vogel, predsednica.


    Seja upravnega odbora, oktober 2010


    Po prvi seji UO SdS, 22. 10. Naj na kratko poročam, kaj je novega v delovanju Slavističnega društva Slovenije (SdS). V petek, 22. 10. 2010 se je UO SdS sestal prvič v času mojega predsedniškega mandata in mandata nove tajnice Petre Jordan. Sklenili smo, da bo naslednji ciklus slavističnih kongresov obšel centre novih slovenistik po Sloveniji in jih spodbudil, da predstavijo svoje delovanje. Tako bo l. 2011 kongres v najstarejši >novi< slavistiki/slovenistiki v Mariboru, v soorganizaciji SD Maribor, ki mu predseduje dr. Alenka Valh Lopert. Kongres se bo financiral iz kotizacij, ker drugih virov ni. Člani UO so se strinjali, naj bo program manj natrpan, in več predavanj posvečenih tudi interesom učiteljev. Ko bo vsebinska zasnova bolj konkretna, sporočimo. Naša želja tudi je, da bi spet vzpostavili povezavo z ZŠ, tako da bi se kongres spet štel kot izobraževanje učiteljev z ustreznim točkovanjem (obljubiti ne moremo!), pa da bi organizirali strokovni posvet o Cankarjevem priznanju, predno se spremeni morebitna sedanja organizacijska struktura tega tekmovanja. Predsedniki nekaterih sedaj mirujočih sekcij so obljubili aktivirati svojo dejavnost (leksikološka, Znanost mladini). Druge pozivamo k premisleku, ali bodo pripravile kak predlog programa do januarja 2010, se ukinile, bi kazalo prezaposlenemu vodji najti namestnika?

    Eden največjih problemov so kajpak finance. Še tiste skromne, od katerih društvo živi, prihajajo neredno ali pa sploh ne. Mislim konkretno na zaostanke plačil članarin in naročnin revij. Zato prosim zamudnike, da svoje obveznosti poravnajo, saj je od prispevkov članstva odvisna tudi kakovost delovanja društva. >Otipljive< koristi članstva so popusti pri naročninah revij, pri kotizacijah idr., tiste manj merljive pa koncentracija informacij o strokovnih novostih v revijah in na kongresih, občutek stanovske povezanosti, stiki s kolegi in še kaj. Kot rečeno, trudili se bomo spet bolj pritegniti večinsko članstvo, učitelje, in prosimo za razumevanje, če se stvari ne bodo odvijale s takim tempom, kot bi si želeli.

    Ko bo kaj novega, se spet oglasim. Lep pozdrav.

    Boža Krakar Vogel, predsednica SdS.



    Na http://641.gvs.arnes.si/aktualno.html postavil Matjaž Zaplotnik 8. 4. 2011, nazadnje posodobljeno 2. 7. 2017.