Zapisnik seje Upravnega odbora Zveze društev SDS 22. junija 2005

Seja se je začela 22. junija 2005 ob 17.00 v sobi št. 521 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prisotni člani UO: Miran Hladnik (predsednik), Marjana Lavrič (tajnica), Marija Kraner (računovodkinja), Zoltan Jan, Štefan Kardoš, Klavdija Kranjc Jenšterle, Juana Robida, Mimi Jovanovič, Aleksander Bjelčevič, France Novak, Marija Mercina, Barbara Baloh (nam. Brede Švara), Vlado Pirc, Blanka Bošnjak, Simona Bergač (nam. Vesne Mikolič). Opravičili so se: Božica Špolad Žuber, Breda Pogorelec, Mojca Stare Aljaž, Marko Stabej, Rajko Korošec, Miha Mohor, Vlasta Jemec, Bojana Verdinek, Aleksandra Derganc, Sonja Starc, Viktor Majdič. Po uvodnem pozdravu, v katerem je posebej predstavil nove člane UO, je predsednik predlagal potrditev zapisnika decembrske seje. Prisotni so zapisnik soglasno potrdili. Zoltan Jan je predlagal, naj status društva zaradi pogostega spreminjanja uradnih imen ministrstev vsebuje opisno poimenovanje (npr. ministrstvo, pristojno za ...).

Dnevni red:

  1. Poročilo o delu v pretekli polovici leta: razpisi, katalog stalnega strokovnega izpopolnjevanja, učiteljska problematika, finance (Hladnik, Lavrič, Korošec, Kraner)
  2. Poročilo o pripravah na oktobrski kongres v Lendavi (Kardoš, Hladnik)
  3. Dileme Cankarjevega tekmovanja (Pirc, Mohor, Jensterle-Kranjc in drugi)
  4. Dileme znanstvenega tiska (Jan)
  5. Evidenca članstva (Lavrič, Kraner)
K 1. točki: Svoje poročilo je razdelil na nekaj področij: pod Neuspelo je omenil, da za člana strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje ni bil sprejet Zoltan Jan, ki smo ga predlagali. V vodstvu SDS še vedno ni nobenih povratnih informacij glede organizacije Znanost mladini. Odprto ostaja članstvo CIPL, ker nihče od pristojnih še ni poravnal članarine, ki znaša 150 EUR. Rezultatov razpisa za znanstvene monografije še ni, pričakovati pa je pozitiven odgovor. Kot je poročala Marjana Lavrič, obe poglavitni prireditvi društva, kongres in TCP, prav tako zaradi spremenjenih pogojev nista uvrščeni v Katalog stalnega strokovnega izpopolnjevanja za 2005/06, vendar na Ministrstvu pripravljajo dopolnitev pravilnika, v katerega naj bi zajeli tudi društva. Tajnica je v stiku s pristojnimi na Ministrstvu, ki so obljubili, da bodo SDS obveščali o aktualnih spremembah. Tudi Marija Mercina je opozorila na organizirano izločanje društev s strani države, merilo članstva postaja vedno bolj problematično, medtem ko sodelovanje prek Zavoda za šolstvo ne predstavlja težav. Zoltan Jan je opozoril, da ima Slavistično društvo poseben status in da bi ga bilo treba v dani situaciji bolj izpostaviti. Predsednik je predlagal, da navežemo stik z Janezom Dularjem z Ministrstva za kulturo in ga kot stanovskega kolega opozorimo na pereč položaj oziroma vprašamo za nasvet.

Predsednik je pod Zamujeno uvrstil dva razpisa – razpis za delovanje društev in razpis za organizacijo izobraževalnih seminarjev.

Uspelo pa se je društvu prijaviti na naslednje razpise:

Marjana Lavrič je poročala, da sta bili tudi prireditvi društva po verifikaciji na Ministrstvu retrogradno točkovani, in sicer seminar za mentorje CT 2004 z 1 točko in udeležba na kongresu SDS v NM z 1,5 točke.

O rednem delu poročajo člani ali predsednik SDS sproti v Slovlitu in v Kroniki. Med drugim o simpoziju o Gregorju Kreku, Primorskih slovenističnih dnevih v Kobaridu, o Škrabčevem simpoziju, o Miklošičevih dnevih v Ljutomeru, o simpoziju o slovenskih dialektih v stiku v Kopru ipd.

Zamejska društva bi bilo treba vključiti tudi formalno v UO SDS. Za nagrade SDS, ki jih podeljujemo vsako leto na kongresu, se je že nabralo nekaj predlogov. Treba bi bilo določiti organizatorja in kraj naslednjega slavističnega zborovanja. Klavdija Kranjc Jensterle je predlagala, da bi pripravili seznam krajev in organizatorjev preteklih kongresov, na podlagi tega pa določili potencialne naslednike za vsaj dve leti naprej. O financah je poročala blagajničarka društva Marija Kraner. Mimi Jovanovič je opozorila na opomin iz Krke zdravilišča in Kranerjeva je pojasnila vzroke zanj.

K 2. točki: Štefan Kardoš je v svojem poročilu o pripravah na kongres predstavil program, ki je v pristojnosti pokrajinskega odbora. Miran Hladnik je predstavil novo možnost – posterje, s katerimi med odmori posamezniki ali sekcije predstavijo svoje dejavnosti. Na kongresu bo tudi več časa za diskusijske prispevke. Vsak udeleženec kongresa bo prejel vrečko s programom, povzetki predavanj, reklamnimi sporočili, zgoščenko Rudi – legenda in zadnjo številko časopisa Porabje. Na družabnem večeru v četrtek bodo nastopili Rudi Ringbauer s cimbalistom A. Sobočanom in violinistko Z. Vrečič ter glasbena skupina Halgato, Vlado Kreslin in dijaki Gimnazije F. Miklošiča Ljutomer, v spremljevalnem programu bo predstavitev dvojezičnega osnovnega in srednjega šolstva oz. obisk na šolah, organizirali bodo predstavitev madžarske kulture ter vodene oglede po mestu Lendava, v petek pa bo literarno-glasbena prireditev Občutek za veter, na kateri bodo sodelovali F. Lainšček, D. Šarotar ter številni drugi glasbeniki. Načrtujejo ekskurzijo v Porabje in v romsko naselje Kamence, udeleženci ekskurzij bodo prejeli knjigo Vse o Porabju ali Del tuhá. Kardoš je predstavil tudi nastanitvene možnosti. Kotizacija za udeležbo na kongresu bo za člane SDS znašala 23.800 SIT, Zavod za šolstvo bi šolam lahko tudi uradno priporočil udeležbo na kongresu.

K 3. točki: Predsednik je predstavil razmišljanje o TCP, ki ga je zapisal Miha Mohor (tudi na spletnih straneh društva), in pismo Sonje Starc. Predsednik je poudaril, da je število ugovorov letos naraslo skoraj za polovico in da se predstave sodelujočih pri pripravah TCP o idealnem tekmovanju močno razlikujejo. Boža Krakar Vogel predlaga strokovno srečanje o TCP. Svoje poglede je v imenu jeseniškega pokrajinskega odbora razložila Klavdija Kranjc Jensterle. Osredotočila se je predvsem na 1. stopnjo in poudarila, da se tekmovalcem na tej stopnji že nekaj let ponuja literatura za odrasle. Bolj primerna bi bila dela iz mladinske literature oz. slovenski klasiki. Preveč se tudi zahteva faktografsko znanje, pogrešajo pa več nalog z odgovori odprtega tipa. Poseben problem predstavlja ocenjevanje, saj tudi dva ocenjevalca redko ocenita isti spis enako. Predlagajo večjo aktivnost koordinatorjev, ki naj bi krožili po regijah in ugotovili, ali se ocenjevalci držijo predpisanih meril v enaki meri. Z omenjenimi pripombami je polemiziral koordinator Vlado Pirc, ki se je sicer z ugovori načeloma strinjal, vendar bi jih bilo treba postaviti v konkretno luč. Poročila ni podrobneje predstavljal, saj je objavljeno na spletnih straneh. Predstavil je predloge za literarna dela letošnjega tekmovanja, ki so jih poslala nekatera pokrajinska društva, in pa razpis za letošnje tekmovanje. Na sume premilega ocenjevanja v mariborski regiji se je odzvala predsednica mariborskega pokrajinskega odbora Blanka Bošnjak in poudarila, da so naloge zmagovalcev ponovno pregledali in da niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Za letošnje TCP je predlagala antologiji kratke proze Čas kratke zgodbe in Antologija kratke proze. France Novak je predlagal, da bi bila ena izmed nalog opis kakšnega motiva ali obnova literarnega dela. Predlagal je razpis za predloge o kreativni dimenziji TCP. Zoltan Jan pa je opozoril na občutljivost TCP, saj se dobljene točke na njem štejejo pri vpisu na univerzo oziroma pri Zoisovi štipendiji.

Sklep: Delovna skupina – Vlado Pirc, Miran Hladnik, Blanka Bošnjak, Klavdija Kranjc Jensterle – izberejo literarna dela za TCP do 5. julija ter oblikujejo vsebinske spremembe pri TCP.

K 4. točki: Predsednik je predstavil težave, ki jih ima društvo z založbo Rokus, ki zamuja s pripravo knjige Petra Jurgeca. V prihodnje naj bi znanstveni tisk lahko izdajale samo znanstvene založbe, in to vsaj 3 knjige letno. Udeleženci seje so razpravljali o tem, kako se znajti v spremenjenih razmerah, kako pridobiti status znanstvene založbe oz. h kateri se priključiti.

Sklep: Navzoči so sklenili, da SDS še naprej ostane izdajatelj svojih publikacij, v primeru težav pa se poveže s primerno založbo oziroma z drugimi društvi, saj gre za načelno reševanje novih sprememb.

K 5. točki: Predsednik je poročal, da na sedežu SDS obstajajo 3 seznami članov: pri SDS je 1000 članov, od tega jih je trenutno samo 300 poravnalo članarino. Vprašal se je, kaj storiti: črtati neaktivne, združiti sezname, kako pridobiti nove člane. Zoltan Jan je predlagal, naj na prejemnike Kronike naslovimo moralni apel za aktivnejše sodelovanje oziroma finančno podporo društvu s plačevanjem članarine. — Zapisala Marjana Lavrič, tajnica SDS, Ljubljana, 24. 6. 2005

Ker smo se 22. 6. 2005 na seji upravnega odbora SDS kar dolgo zadržali pri posameznih točkah in nas je že priganjal čas, se mi je zdelo primerneje, da se navežem na dve točki dnevnega reda, tj. tehničnoorganizacijsko plat TCP ter vprašanja članarine oziroma pridobivanje novih članov, raje v pisni obliki, v kateri vas vabim, da v zvezi s spodaj zapisanim izrazite svoje mnenje oziroma dodate svoje ideje.

Tekmovanje za Cankarjevo priznanje

1. Obveščanje o seminarjih za TCP. Ker prireditve tako kot lani tudi letos ne bo v Katalogu stalnega strokovnega spopolnjevanja, se moramo dovolj zgodaj organizirati oziroma domeniti, v čigavi pristojnosti bo obveščanje o datumih, kraju in programu seminarjev za TCP (Zavod ali SDS).

2. Čas in kraj TCP. Predlagam, da bi – tako kot je predlagala večina udeležencev v evalvaciji zadnjih seminarjev – seminarji potekali en dan, in to na delavnik, in ne več dva dni, v petek in soboto, kot je bilo to v navadi v preteklih letih. Tako bi se odpovedali spremljevalnim dejavnostim, organizirali intenzivni enodnevni seminar z odmorom za kosilo. Lahko bi poskrbeli za toplo-hladni bife, cena na osebo bi znašala 1500 SIT (po dogovoru z gostilno Močilnik, ki ima v svoji ponudbi tudi keteringe). Te spremembe ne bi vplivale na dogovor, ki ga ima SDS s Kulturnim domom Ivana Cankarja, je zatrdil njegov direktor Igor Breginc. Prav tako ne en termin več, saj bi – zaradi velikega števila prijavljenih na zadnja seminarja – nujno morali razmišljati še o enem terminu. Morda bi veljalo razmišljati tudi o spremembi kraja tekmovanja, seveda, če le-ta ne bi vplivala na ceno kotizacije, oziroma bi SDS prostor dobil zastonj, kot je praksa na Vrhniki. Tako bi lahko seminar za vse tri stopnje potekal na Vrhniki, dva seminarja za prvo stopnjo pa na dveh različnih koncih Slovenije. V prid enodnevnim seminarjem so tudi novi razpisni pogoji iz Kataloga, saj seminar ne sme trajati več kot en dan (info. Alenka Tastanovska z Ministrstva).

3. Izročki. Menim, da na kakovost seminarjev vpliva tudi gradivo, ki bi moralo biti dostopno vsem udeležencem v obliki izročkov. Prirejena predavanja pa bi objavili – tako kot lani – v Slovenščini v šoli bodisi v JiS.

Članarina

Že velikokrat smo načelno razpravljali o tem, kako obdržati stalno članstvo oziroma pridobiti novo. Nekaj ugodnosti je za člane že vsa leta (nižja kotizacija, popust pri revijah), dodali pa bi jim lahko še:

  1. popust na Slovenskem knjižnem sejmu
  2. popusti v knjižnicah
  3. popusti pri nakupu slovenskih klasikov
  4. darilo za nove člane – kongresni zbornik SDS
Hvala za vaše odgovore. Želim vam lepe počitnice — Marjana Lavrič

Na zapisnik se je že odzval Zoltan Jan (5. julija 2005) z opozorilom, da se na seje vabijo tudi člani nadzornega odbora. Glede ugodnosti za člane pa pravi, da večine založb "ne bo težko prepričati, da nudijo članom SD popust, težje bo prepričati člane, da bi ugodnosti izkoristili. Morda bi bilo dobro občasno opozarjati člane na ugodnosti, jim ponuditi sezname knjižne zaloge, iz katere lahko izbirajo. Verjetno bi bilo mogoče prepričati tudi gledališča, da članom dajo kakšen popust za abonmaje. Nove diplomante bi bilo treba še najprej obveščati o društvu in jih osebno povabiti med člane [se počne, op. mh]. Občasno bi bilo treba napraviti kakšno akcijo za pridobivanje članov. Npr. preko Zavoda za šolstvo bi se povezali z vodji študijskih skupin, s svetovalci za slov. z vodji aktivov na šolah in jih prosili za sezname kolegov, njihove naslove in jih povabiti med člane. Poskrbeti bi bilo treba, da se pritegnejo tudi kolegi, ki so zaposleni v založbah, sredstvih javnega obveščanja, drugih kulturnih ustanovah." Vladimir Pirc (6. julija 2005) pa je dopolnil točko o CT takole: "z ugovori pa sem se strinjal samo toliko, kot je v kontekstu potrebno za (prihodnje) globalno izboljševanje tekmovanja [...], pojasnil sem smisel relativne zaprtosti vprašanj na prvi stopnji, opozoril na nerazumevanje faktografije na različnih stopnjah itd."
NE1.net Free URL Rediredction, no ads